Januarski podatki o gibanju cen v območju evra kažejo na nadaljevanje trenda umirjanja inflacije, ki je bil opazen že proti koncu lanskega leta. Po prvi oceni, ki jo je objavil Eurostat, je letna stopnja inflacije januarja znašala 1,7 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot decembra. Gre za najnižjo raven po več letih in jasen signal, da so inflacijski pritiski v evrskem območju trenutno pod precejšnjim nadzorom.
K umiritvi rasti cen so tudi tokrat največ prispevali energenti. Ti so bili januarja v povprečju za 4,1 odstotka cenejši kot pred letom dni, kar še naprej znižuje skupno inflacijo. V primerjavi z letoma 2022 in 2023, ko so energija in goriva predstavljali glavni vir inflacijskih šokov, gre za izrazit preobrat. Stabilnejši energetski trgi so se pokazali kot eden ključnih dejavnikov umirjanja inflacije v celotnem evrskem območju.
Manj spodbudna pa je slika pri storitvah, kjer se cenovni pritiski ohranjajo. Cene storitev so bile januarja na letni ravni višje za 3,2 odstotka, kar kaže na to, da se inflacija vse bolj seli v domače, manj izpostavljene sektorje. Gre predvsem za učinke rasti plač, stroškov dela in še vedno razmeroma solidnega povpraševanja po osebnih in turističnih storitvah. Tudi hrana, alkohol in tobačni izdelki ostajajo vir zmernih pritiskov, saj so se v povprečju podražili za 2,7 odstotka.
Osnovna inflacija, ki izključuje energente ter hrano, alkohol in tobak, je januarja znašala 2,2 odstotka. To je pomemben podatek z vidika denarne politike, saj kaže, da se umirjanje cen ne omejuje zgolj na volatilne kategorije, temveč postopno zajema tudi širši cenovni spekter. Vseeno osnovna inflacija ostaja nad ciljno ravnjo, kar pomeni, da boj z inflacijo še ni povsem zaključen.
Razlike med državami evrskega območja ostajajo izrazite
Najvišjo inflacijo sta januarja zabeležili Slovaška in Hrvaška, kjer je letna rast cen dosegla 4,2 oziroma 3,6 odstotka. Na drugi strani je Francija z 0,4-odstotno inflacijo že zelo blizu okolju stabilnih cen. Slovenija se s 2,4-odstotno inflacijo uvršča v zgornjo polovico držav območja evra, a bistveno pod ravnmi, ki so veljale še pred letom dni.
Posebej zanimiv je mesečni podatek za Slovenijo, saj je januarja zabeležila 0,5-odstotno deflacijo. To pomeni, da so se cene v povprečju znižale glede na december, kar je za začetek leta razmeroma neobičajno. Gre predvsem za sezonske učinke in umirjanje cen energentov, hkrati pa tudi za znak, da se domače cenovne napetosti postopno sproščajo.
Letna stopnja rasti harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICŽP), ki se uporablja kot evropsko merilo inflacije, za januar po oceni znaša 2,4 %. Na mesečni ravni SURS ocenjuje −0,5-odstotno stopnjo rasti. Končni podatki tako za ICŽP (merilo inflacije v Sloveniji) kot HICŽP bodo na voljo 9. februarja.
Preberite več:
Za evropsko gospodarstvo so ti podatki pomembni predvsem v kontekstu pričakovanj glede prihodnjih odločitev denarne politike. Inflacija se približuje ravnem, ki so skladne s cilji stabilnosti cen, a struktura rasti cen kaže, da bo proces vračanja v popolnoma umirjeno okolje še postopen. Januar tako potrjuje, da je najhujši inflacijski val za nami, hkrati pa odpira vprašanje, kako hitro in v kakšnem obsegu bo sledila normalizacija denarne politike.
