Inflacija v Sloveniji bo po oceni GZS 3,4-odstotna, zbornica zahteva kapice na cene energentov

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes na novinarski konferenci v Ljubljani od vlade zahtevala takojšnje sprejetje interventnih ukrepov za blažitev energetskega cenovnega šoka, ki ga je sprožila vojna v Perzijskem zalivu. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je predstavil revidirano oceno inflacije za Slovenijo, ki se je s predhodnih 2,3 odstotka zvišala na 3,4 odstotka v letu 2026, medtem ko se je napoved za leto 2027 dvignila z 2,3 na 2,7 odstotka.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je vlado pozvala k enotnosti in hitremu ukrepanju. Zbornica predlaga kapice na cene električne energije in zemeljskega plina, znižanje omrežnine za vse poslovne porabnike ter nižjo obdavčitev energentov, vključno s trošarinami, prispevki za obnovljive vire energije in CO2 dajatvijo. Po besedah Nahtigalove se slovenska industrija sooča z resnimi razmerami, saj se je industrijska proizvodnja v zadnjih štirih letih zmanjšala za 4,4 odstotka, poleg nekonkurenčnih cen elektrike pa so k temu prispevali tudi izrazito višji stroški dela.

Slovenija je popolnoma uvozno odvisna od naftnih derivatov in zemeljskega plina, ki skupaj zagotavljata 45 odstotkov celotne porabljene energije, lastnih rafinerij pa nima. Cena sodčka nafte brent je danes dosegla 118 dolarjev, 55 odstotkov več kot pred začetkom konflikta. Kot je opozoril Ivanc, nazadnje tako hitro ni zrasla od leta 1973, terminski trgi pa kljub temu pričakujejo umiritev na okrog 90 dolarjev do septembra.

Zemeljski plin se je podražil enako sunkovito. Cene na rotterdamski borzi TTF so za dobave v letu 2026 poskočile s 30 na 55 evrov za megavatno uro, za leto 2027 pa s 27 na 45 evrov. Terminske cene električne energije v Sloveniji so se za različna obdobja povečale med četrtino in 40 odstotki. Višji stroški predelave goriv zaradi napadov na rafinerije v Savdski Arabiji, Kuvajtu in Izraelu že dvigajo maloprodajne cene.

Regulirane cene goriv od danes znašajo 1,616 evra za liter bencina, 1,807 evra za dizelsko gorivo in 1,456 evra za kurilno olje. Na avtocestnih servisih, kjer cene od 20. marca niso več regulirane, liter dizla na Petrolovih obmejnih postajališčih presega dva evra.

Po oceni Ivanca bo energetski šok prizadel skoraj vse dejavnosti v Sloveniji. Neposredni cenovni udarec bodo občutili kmetijstvo, proizvodnja hrane, prevozništvo, industrija in gradbeništvo. Trgovina in storitvene dejavnosti bi se lahko soočile z upadom povpraševanja, zamude pri kontejnerskem prevozu iz Azije ter višje zavarovalne premije za plovbo pa obremenjujejo predelovalno industrijo.

Zadnje ocene OECD, ECB in Oxford Economics so pokazale, da naj bi se rast BDP v območju evra v letu 2026 znižala za 0,4 odstotne točke na okrog 0,8 odstotka, inflacija pa naj bi se pospešila na 2,6 do 2,9 odstotka. Revizijo napovedi slovenskega BDP bo Analitika GZS pripravila v kratkem.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na konferenci zatrdil, da trenutno ni razloga za paniko, a priznal, da mora država imeti ukrepe pripravljene na zalogo. Večina predvidenih ukrepov izhaja iz nabora rešitev energetske krize iz leta 2022. Vlada je po besedah ministra že znižala trošarine in sprostila blagovne rezerve, v kratkem pa namerava sprejeti izhodišča z ukrepi tudi za gospodarstvo. Kumer je podprl zahtevo GZS po hitrejšem izvajanju zakona o pomoči energetsko intenzivni industriji in napovedal, da si bo Slovenija prizadevala za čimprejšnjo odobritev Evropske komisije.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je navedel, da stroškovna cena proizvedene električne energije v Sloveniji znaša 42,71 evra za megavatno uro. Ko se prištejejo marža, stroški krovnih družb GEN energija in HSE, donos na kapital v višini 5,15 odstotka, obremenitev v okviru pomoči industriji ter pokrivanje izgube za TEŠ in Premogovnik Velenje, ta cena naraste na 97,39 evra. Terminske borzne cene za drugo, tretje in četrto četrtletje 2026 so se po Mervarjevih besedah povečale za 36 do 38 odstotkov.

Mervar je izpostavil tudi vprašanje omrežnine, katere delež v končni ceni elektrike v Sloveniji znaša med 5,2 in devet odstotki, medtem ko evropsko povprečje sega od 10,8 do 15,3 odstotka. Obremenitev sistemskega operaterja ELES bo do leta 2028 narasla na 549,2 milijona evrov, za izvedbo desetletnega načrta razvoja distribucijskega omrežja pa v tem trenutku manjka 2,1 milijarde evrov.

GZS za energetsko intenzivna podjetja zahteva hitrejše izvajanje zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju ter razširitev uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij. Za celotno gospodarstvo predlaga kapice na cene elektrike in plina, znižano omrežnino in nižjo obdavčitev. Pri gorivih pričakuje zagotovitev zalog in predhodno določitev pogojev za omejeno rabo.

Ivanc je opozoril, da zalivska kriza v jedru ni toliko kriza dobave kot cenovna kriza, saj je glavnina energentov iz zalivskih držav namenjena azijskim kupcem. Izvoz iranske nafte kljub oteženemu prehodu Hormuške ožine še poteka, zalivske države pa del načrpane nafte preusmerjajo prek naftovodov v pristanišča ob Rdečem in Sredozemskem morju. Napadi na naftno in plinsko infrastrukturo pa ustvarjajo veliko neznanko, saj ni jasno, koliko časa bo trajala odprava škode na poškodovanih rafinerijah v regiji. Terminski trgi stavijo na umiritev, a dokler traja vojna, tega nihče ne more zagotoviti.