Globalni delniški trgi, ki jih v začetku leta 2026 poganja evforija okoli umetne inteligence, morda prezrejo eno največjih groženj, ki bi lahko pokvarila zabavo: ponovni dvig inflacije, ki ga delno poganja naložbeni razcvet v tehnologijo, poroča Reuters.
Ameriški delniški indeksi, kjer je sedem tehnoloških velikanov prispevalo polovico vseh tržnih dobičkov v letu 2025, so lani dosegli rekordne vrhove z dvomestnimi donosi. Navdušenje nad umetno inteligenco in sproščanje denarne politike sta pognala tudi evropske in azijske delnice na rekordne ravni.
Pričakovanja nadaljnjih znižanj obrestnih mer so podprla tudi obveznice, pri čemer so ameriške državne obveznice vlagateljem prinesle najboljši letni donos v petih letih, čeprav inflacija ostaja nad 2-odstotnim ciljem ameriške centralne banke Federal Reserve.
V letu 2026 naj bi valovi državnih spodbud v ZDA, Evropi in na Japonskem skupaj z razcvetom umetne inteligence ponovno pognali svetovno rast. To upravitelje premoženja pripravlja na ponovno pospeševanje inflacije, kar bi centralne banke prisililo, da ustavijo cikle nižanja obrestnih mer, navaja Reuters.
Trevor Greetham iz Royal London Asset Management meni, da bi do konca leta 2026 lahko prišlo do ponovnega razmaha inflacije po vsem svetu. Strožja denarna politika bi zmanjšala apetit vlagateljev po špekulativnih tehnoloških delnicah, zvišala stroške financiranja projektov umetne inteligence ter znižala dobičke in cene delnic tehnoloških podjetij.
Večbilijonska tekma tako imenovanih hiperscalerjev, kot so Microsoft, Meta in Alphabet, za gradnjo novih podatkovnih centrov prav tako povzroča inflacijske pritiske zaradi hitrosti, s katero ti projekti požirajo energijo in napredne čipe. Strateg Morgan Stanley Andrew Sheets napoveduje, da bo inflacija potrošniških cen v ZDA ostala nad 2-odstotnim ciljem Federal Reserve do konca leta 2027, deloma zaradi velikih podjetniških naložb v umetno inteligenco.
Deutsche Bank pričakuje, da bodo kapitalski izdatki za podatkovne centre z umetno inteligenco do leta 2030 dosegli do 4 bilijonov dolarjev, hitra uvedba teh projektov pa bi lahko povzročila ozka grla pri čipih in elektriki ter spiralo stroškov naložb.
Julius Bendikas iz družbe Mercer, ki neposredno upravlja 683 milijard dolarjev premoženja in svetuje institucijam s skupno 16,2 bilijona dolarjev, opozarja, da je inflacijsko tveganje ponovno postalo pereče. Trgi so že pokazali zgodnje znake živčnosti zaradi naraščajočih stroškov: delnice družbe Oracle so prejšnji mesec strmoglavile po razkritju, da so stroški skokovito narasli, delnice Broadcoma pa so upadle po opozorilu, da se bodo visoke profitne marže skrčile.
