Intelov padec za 17 odstotkov zatresel tehnološki sektor

Petek je na Wall Streetu prinesel razcepljeno sliko: medtem ko je tehnološki Nasdaq pridobil 0,28 odstotka, je industrijski Dow Jones izgubil 285 točk oziroma 0,58 odstotka. Razkorak je posledica dramatičnega padca Intela, ki je po objavi slabših obetov za prvo četrtletje 2026 izgubil več kot 17 odstotkov vrednosti. Intel je sicer presenetil z boljšimi rezultati za zadnje četrtletje 2025, kot so jih napovedovali analitiki — prihodki so dosegli 13,7 milijarde dolarjev, kar je nad pričakovanji trga. Toda finančni direktor David Zinsner je vlagatelje razočaral z napovedjo, da bo prvo četrtletje 2026 prineslo le med 11,7 in 12,7 milijarde dolarjev prihodkov. Analitiki so računali na 12,6 milijarde. Podjetje je opozorilo na težave z zalogami procesorjev, ki naj bi dosegle dno prav v prvem četrtletju.

Kot poroča Bloomberg, je ta napoved sprožila množičen odprodaj delnic, ki so v preteklem letu pridobile kar 149 odstotkov. Vlagatelji so očitno ocenili, da je delnica postala predraga glede na kratkoročne obete. Povsem drugačna zgodba se je odvijala pri Nvidii, katere delnice so pridobile 1,54 odstotka. Po poročanju Bloomberga so kitajski uradniki svetovali domačim tehnološkim podjetjem, naj se pripravijo na naročila za procesorje H200, namenjene obdelavi podatkov za umetno inteligenco. Nvidia ostaja vodilna sila na trgu čipov za umetno inteligenco, kjer ohranja praktično monopolni položaj. Indeks S&P 500 je dan zaključil tik nad izhodiščem, z rastjo 0,03 odstotka pri 6915 točkah, Nasdaq je končal pri 23.501 točki, Dow Jones pa pri 49.099 točkah.

Na blagovnih trgih je zlato v petek doseglo nov rekord pri 4966 dolarjev za unčo. Kot navaja CNBC, se zlata unča giblje okoli 4950 dolarjev in je na poti k najmočnejši tedenski rasti od marca 2020, ko je izbruhnila pandemija covida-19. Še bolj osupljiva je zgodba srebra, katerega cena je v petek prvič v zgodovini presegla 100 dolarjev za unčo. V primerjavi z lanskim januarjem je srebro pridobilo več kot 200 odstotkov, kar odraža tako naložbeno povpraševanje kot tudi industrijsko uporabo plemenite kovine v sončnih celicah in infrastrukturi za omrežja pete generacije.

Rast cen plemenitih kovin poganjajo geopolitične napetosti, šibkejši dolar in pričakovanja, da bo Fed letos dvakrat znižal obrestne mere. Trgi pričakujejo, da bo ameriška centralna banka na zasedanju prihodnji teden obdržala obrestno mero nespremenjeno, toda prostor za znižanje v drugi polovici leta ostaja odprt.

Indeks potrošniškega zaupanja Univerze v Michiganu je januarja dosegel 56,4 točke, kar je petmesečni vrh. Kot navaja Trading Economics, gre za drugi zaporedni mesečni porast, čeprav zaupanje ostaja več kot 20 odstotkov pod ravnjo izpred leta dni.

Potrošniki poročajo o pritisku visokih cen na kupno moč in o skrbeh glede trga dela. Inflacijska pričakovanja za prihodnje leto so upadla na 4 odstotke, kar je najnižja raven od januarja 2025, dolgoročna inflacijska pričakovanja pa so se rahlo dvignila na 3,3 odstotka.

Evropski trgi so dan zaključili v minusu, pri čemer je panevropski indeks STOXX 600 izgubil 0,2 odstotka in končal pri 607 točkah, euroobmočni STOXX 50 pa je zdrsnil za 0,3 odstotka na 5940 točk. Po poročanju CNBC so vlagatelji po četrtkovem skoku zaradi umiritve geopolitičnih napetosti okoli Grenlandije jemali dobičke — predsednik Trump je namreč v četrtek preklical grožnje s carinami proti evropskim državam, ki so nasprotovale ameriškim ambicijam glede arktičnega ozemlja.

Nemška borza je kljub splošnemu zatonu pridobila 0,2 odstotka, pri čemer so k rasti prispevali predvsem obrambni naslovi kot Rheinmetall in Hensoldt ter programska hiša SAP, ki je pred objavo rezultatov naslednji teden pridobila 1,9 odstotka. Britanski FTSE 100 je izgubil 0,19 odstotka in se ustavil pri 10.131 točkah — po podatkih Trading Economics so k padcu prispevale predvsem finančne delnice, medtem ko so energetski naslovi, vključno s Shellom in BP, pridobili. Francoski CAC 40 je dan zaključil z minimalnim padcem 0,2 odstotka.

Podatki PMI za euroobmočje so v petek pokazali, da zasebni sektor že osmi zaporedni mesec beleži rast, toda inflacija v sektorju storitev se krepi. Kot navaja Euronews, je indeks cen storitev dosegel najvišjo raven od aprila 2024, kar utegne zapletati pot Evropske centralne banke k nadaljnjemu sproščanju denarne politike. Tehnološki velikani, vključno z Nvidio in Microsoftom, ki je v petek pridobil 3,45 odstotka, potrjujejo, da navdušenje nad umetno inteligenco ne pojenja. Toda težave Intela in vztrajno visoka inflacija v sektorju storitev opozarjata, da gospodarsko okrevanje nikakor ni zagotovljeno. Prihodnji teden prinaša zasedanje Feda in začetek sezone poročil tehnoloških velikanov, vključno z Microsoftom, Meto in Teslo — ti rezultati bodo pokazali, ali trgi tečejo pred stvarnostjo.