Po treh zaporednih letih rasti so se investicije v osnovna sredstva v Sloveniji lani zmanjšale. Podatki kažejo, da se je investicijska aktivnost v letu 2024 ohladila predvsem zaradi upada vlaganj v gradbene objekte in prostore, kar odpira vprašanje, ali gre zgolj za kratkoročno zatišje ali za prvi resnejši znak previdnosti v gospodarstvu.
Po končnih podatkih Statističnega urada je vrednost investicij v osnovna sredstva leta 2024 znašala 8,4 milijarde evrov, kar je 2,3 odstotka manj kot leto prej. Gre za prvi padec po letu 2020, ko je investicijsko aktivnost močno prizadela epidemija covida-19.
Hladen tuš po rekordnem letu 2023
Leto 2023 je bilo z vidika investicij izjemno. Podjetja so, odkar spremljamo podatke, dosegla najvišjo raven vlaganj,. Prav zato je lanski padec še toliko bolj opazen. Čeprav ni dramatičen, pomeni prekinitev rasti, ki je v zadnjih letih temeljila predvsem na okrevanju po epidemiji, državnih spodbudah in ugodnih pogojih financiranja.
V zadnjem desetletju so se investicije zmanjšale le dvakrat: leta 2016 in leta 2020. Tokratni padec ni primerljiv s tistim iz časa epidemije, ko so se vlaganja znižala za skoraj 17 odstotkov, a vseeno kaže na večjo previdnost podjetij.
Ključen razlog za upad je manj vlaganj v gradbene objekte in prostore, kjer se je vrednost investicij zmanjšala za 8,2 odstotka, kar pomeni približno 356 milijonov evrov manj kot leto prej.
Regijske razlike: nekje rast, drugje oster padec
Tudi lani je največji del investicij nastal v osrednjeslovenski regiji, ki je ustvarila kar 42,3 odstotka vseh vlaganj v osnovna sredstva. Sledili sta savinjska in podravska regija, ki sta skupaj prispevali skoraj petino celotne investicijske vrednosti.
A slika po regijah ni enotna. Medtem ko so se investicije v nekaterih delih države občutno zmanjšale, so drugje beležili presenetljivo rast. Največjo so zabeležili v primorsko-notranjski regiji, kjer so se vlaganja povečala za 13 odstotkov, ter v posavski regiji, kjer je rast dosegla 11,6 odstotka.
Na drugi strani je zasavska regija doživela najostrejši padec, investicije so se tam zmanjšale za več kot 21 odstotkov. To kaže na nadaljnje razvojne razlike med regijami in tudi na različno izpostavljenost posameznih okolij gospodarskim tveganjem.
Predelovalne dejavnosti ostajajo motor vlaganj
Čeprav so se skupne investicije zmanjšale, so predelovalne dejavnosti znova prevzele vodilno vlogo. Podjetja v tem sektorju so lani investirala 2,1 milijarde evrov, kar je največ po štirih letih, in vlaganja povečala za 4,1 odstotka.
To pomeni, da industrija kljub negotovim razmeram ostaja razmeroma optimistična. Še posebej pomembno je, da rast vlaganj v predelovalnih dejavnostih traja že četrto leto zapored, kar kaže na dolgoročnejšo usmerjenost v tehnološko posodabljanje in konkurenčnost.
Druga velika skupina vlagateljev je bila javna uprava z obrambo in obvezno socialno varnostjo, kjer pa se je investicijska aktivnost po treh letih rasti zmanjšala za 4,6 odstotka. Skupaj sta ti dve področji lani ustvarili skoraj polovico vseh investicij v državi.
Več vlaganj v stroje, opremo in znanje
Podrobnejši pogled razkrije zanimiv premik v strukturi investicij. Medtem ko so vlaganja v gradnjo upadla, so se povečala vlaganja v stroje in opremo, prevozna sredstva ter biološka sredstva, in sicer za 2,6 odstotka.
Še bolj izrazita je bila rast pri neopredmetenih sredstvih, kamor sodijo programska oprema, raziskave, razvoj in druga znanja. Ta so se povečala za kar 13,7 odstotka in dosegla 466 milijonov evrov, kar je najvišja vrednost od leta 1996.
Čeprav neopredmetena sredstva predstavljajo le 5,5 odstotka vseh investicij, njihova rast kaže na pomemben trend: podjetja vse več vlagajo v znanje, digitalizacijo in razvoj, ne zgolj v beton in zidove.
Preberite več:
Lanski padec investicij sam po sebi še ne pomeni resnega preobrata, a jasno kaže, da je obdobje zelo hitre rasti končano. Višje obrestne mere, dražji gradbeni materiali in večja negotovost v mednarodnem okolju so očitno vplivali na investicijske odločitve. Hkrati pa podatki kažejo, da podjetja niso ustavila vlaganj, temveč jih preusmerjajo, saj gre sredstev manj v gradnjo, več pa v tehnologijo, opremo in znanje. To je lahko dolgoročno celo pozitiven signal, če bo takšna struktura vlaganj prispevala k večji produktivnosti in konkurenčnosti.
