Čeprav se okoljske politike v Sloveniji v zadnjih letih pogosto predstavljajo kot razvojna prioriteta, najnovejši podatki Statističnega urada kažejo precej bolj zadržano sliko. Leto 2024 je prineslo izrazit upad investicij v varstvo okolja, hkrati pa ponovno rast tekočih izdatkov, kar odpira vprašanje, ali Slovenija na tem področju še gradi razvojne zmogljivosti ali predvsem financira obstoječe sisteme.
Po podatkih SURS so investicije v varstvo okolja leta 2024 znašale 351 milijonov evrov, kar je 26 odstotkov manj kot leto prej. Gre za enega večjih letnih padcev v zadnjem desetletju. Povsem drugačen trend pa kažejo tekoči izdatki, ki so se na letni ravni povečali za skoraj 11 odstotkov in dosegli 1,125 milijarde evrov.
Manj vlaganj, več tekočih stroškov
Če investicije praviloma pomenijo gradnjo, posodobitve in tehnološke izboljšave, tekoči izdatki odražajo predvsem stroške delovanja obstoječih sistemov, od zbiranja in obdelave odpadkov do obratovanja čistilnih naprav. Prav tu se kaže eden ključnih premikov, saj Slovenija vse več denarja namenja za vzdrževanje, manj pa za nadgradnjo.
Največ investicijskih sredstev je bilo tudi v letu 2024 namenjenih upravljanju odpadnih voda, in sicer 122 milijonov evrov, kar predstavlja 34,8 odstotka vseh okoljskih investicij. A tudi na tem področju so vlaganja občutno padla v primerjavi z letom 2023. Sledijo investicije v varstvo zraka in klime, ki so se zmanjšale za več kot 28 odstotkov.
Na strani tekočih izdatkov slika ni enaka. Skoraj 40 odstotkov vseh tekočih okoljskih izdatkov je bilo lani namenjenih ravnanju z odpadki, skupaj 449 milijonov evrov. To področje ostaja največji stalni strošek varstva okolja, čeprav so se izdatki zanj na letni ravni celo nekoliko zmanjšali.
Po drugi strani so močno narasli tekoči stroški za varstvo zraka in klime, kar odraža predvsem višje stroške delovanja sistemov in storitev, ne pa nujno novih naložb.
Industrija vlaga predvsem v zmanjšanje obremenitev
Posebej povedni so podatki o strukturi okoljskih investicij v industriji. Leta 2024 je industrija 58,9 odstotka investicijskih sredstev za varstvo okolja namenila ukrepom na koncu proizvodnega procesa, torej čistilnim napravam, filtrom in drugim rešitvam za zmanjševanje že nastalih obremenitev. Le 41,1 odstotka investicij je bilo usmerjenih v izboljšave znotraj samega proizvodnega procesa.
Industrija se še vedno v večji meri prilagaja okoljskim zahtevam z naknadnimi rešitvami, ne pa s celovito preobrazbo proizvodnih procesov. Tak pristop je praviloma dražji na dolgi rok in manj učinkovit z vidika konkurenčnosti ter zmanjševanja okoljskega odtisa.
Regijske razlike investicij in stroškov
Pri razporeditvi sredstev po regijah se kaže zanimiv razkorak. Osrednjeslovenska statistična regija je z 49,3 odstotka vseh investicij absolutno vodilna po vlaganjih v varstvo okolja. Sledita savinjska in gorenjska regija, a z bistveno manjšimi deleži.
Povsem drugače je pri tekočih izdatkih. Tukaj je na prvem mestu savinjska statistična regija, ki prispeva skoraj tretjino vseh tekočih okoljskih izdatkov v Sloveniji. To kaže na koncentracijo okoljskih storitev in dejavnosti, ki ustvarjajo stalne stroške, ter na regijsko neenakomerno porazdelitev bremena delovanja okoljskih sistemov.
Upad investicij ob hkratni rasti tekočih izdatkov je lahko posledica več dejavnikov, od zaključevanja večjih projektov iz prejšnjih let do zadržanosti investitorjev v času višjih stroškov financiranja in regulatorne negotovosti. Ne glede na razloge pa podatki jasno kažejo, da se težišče financiranja varstva okolja vse bolj premika v smer stroškov, ne pa razvoja.
Preberite več:
Če bo ta trend vztrajal, se bo Slovenija v prihodnjih letih soočala z naraščajočimi obratovalnimi stroški, brez ustrezne posodobitve infrastrukture. To pa ni le okoljsko, temveč tudi ekonomsko vprašanje, zlasti v času, ko so konkurenčnost, energetska učinkovitost in dolgoročna vzdržnost vse tesneje povezane.
