Šest tednov po začetku vojne in dva dni po premirju je Hormuška ožina daleč od odprte. Skozi najpomembnejšo energetsko ozko grlo na svetu, skozi katero je pred vojno dnevno plulo od 129 do 135 ladij, jih zdaj preide med šest in dvanajst. Večina jih je iranskih.
V tednu do 5. aprila, ki je bil najbolj prometni od začetka konflikta, je ožino preplulo 72 ladij. Po podatkih ladijskega registra Lloyd’s List, ki jih navaja CNBC, je bilo 80 odstotkov teh ladij povezanih z Iranom, 13 odstotkov pa v kitajski lasti. Od treh tankerjev za nafto, ki so prešli po razglasitvi premirja 8. aprila, so vsi trije pod ameriškimi sankcijami zaradi predhodnega prevoza iranske nafte, navaja CBS News. Zahodnih komercialnih ladij med njimi ni.
Iran je sistem nadzora kodificiral 30. in 31. marca v dokumentu z naslovom “Načrt upravljanja Hormuške ožine.” Ladijski operaterji morajo iranski strani po elektronski pošti posredovati podatke o lastništvu, zastavi, tovoru, namembnem pristanišču in posadki. Iranska revolucionarna garda (IRGC) preveri, ali ima ladja povezave z Združenimi državami ali Izraelom. Ladjam iz sovražnih držav prehod ni dovoljen. Preostalim IRGC zaračuna cestnino, ki se po podatkih analitične družbe TRM Labs giblje do dva milijona dolarjev na ladjo, plačilo pa je mogoče v kitajskih juanih ali kriptovalutah, vključno z bitcoinom in stabilnimi kovanci. Hamid Hosseini, tiskovni predstavnik iranskega izvoznega združenja za nafto, plin in petrokemijo, je za Financial Times pojasnil, da mora vsak tanker plačati en dolar na sod nafte. Ko prejme e-pošto in opravi pregled, Iran ladji odpre okno za prehod. “Iran se ne mudi,” je dodal.
Iranska mornarica je objavila tudi zemljevid min in določila nove plovne poti, ki ladje usmerjajo bliže iranski obali kot pred vojno. Za ladje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, poteka pot južno od otoka Larak, za vhodne pa severno od njega, navaja NBC News. Kpler, analitična družba za energetske trge, ocenjuje, da je v optimalnih razmerah, če premirje zdrži, mogoče največ 10 do 15 prehodov dnevno. Analitičarka finančne družbe eToro Lale Akoner je za CNN ocenila, da bi normalizacija prometa lahko trajala šest mesecev.
V Perzijskem zalivu je ujetih več kot 600 ladij, od tega 325 tankerjev, navaja Lloyd’s List Intelligence. Predsednik uprave Abu Dhabi National Oil Company Sultan Al Jaber je dejal, da 230 naloženih tankerjev čaka na prehod. “Bodimo jasni: Hormuška ožina ni odprta. Dostop je omejen, pogojevan in nadzorovan. To ni svoboda plovbe, to je prisila,” je zapisal na LinkedInu.
Pred premirjem je Pakistan poskušal odpreti alternativno pot. Iran je Islamabadu dovolil prehod 20 ladij pod pakistansko zastavo, Pakistan pa je nato po poročanju Bloomberga kontaktiral nekaj največjih svetovnih trgovcev s surovinami in jim ponudil, naj svoja plovila začasno registrirajo pod pakistansko zastavo. Trump je medtem na televiziji ABC predlagal “skupno podjetje” z Iranom za pobiranje cestnin. Bela hiša je nato sporočila, da je premirje pogojeno z odprtjem ožine “brez omejitev, vključno s cestninami.”
Vendar je iranski sistem cestninjenja z vidika mednarodnega prava brez primere. Hormuška ožina je po konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS) mednarodni preliv, v katerem velja pravica do tranzitnega prehoda za vse ladje, ne glede na zastavo ali tovor. Iran je to pravico de facto odpravil in jo nadomestil z dovoljenjem, ki ga izdaja IRGC. Za zahodni ladijski promet je ožina dejansko zaprta, za iranski pa odprta. Rezultat ni premirje v pomorskem prometu, temveč iranski monopol nad njim.
