Iranske sile so v soboto z raketami in droni zadele obrata dveh največjih proizvajalcev aluminija na Bližnjem vzhodu. Emirates Global Aluminium (EGA) je sporočil, da je obrat Al Taweelah v industrijskem območju Khalifa v Abu Dabiju utrpel znatno škodo, šest zaposlenih pa je bilo poškodovanih. Poškodbe po navedbah podjetja niso smrtno nevarne. Bahrainski Aluminium Bahrain (Alba), ki upravlja eno največjih talilnic aluminija na svetu, je potrdil, da so bili njegovi obrati prav tako tarča napada, poškodovana pa sta bila dva zaposlena. Ocena škode še poteka.
Kot poroča Al Jazeera, so Iranske Revolucionarne garde prevzele odgovornost za napade in jih označile za odgovor na ameriško-izraelske napade na iranske jeklarne. Garde trdijo, da sta EGA in Alba povezana z ameriškim vojaškim kompleksom, česar Reuters ni mogel neodvisno potrditi.
EGA je edini proizvajalec aluminija v Združenih arabskih emiratih. Njegova talilnica Al Taweelah, ki je bila ob dokončanju največja talilnica aluminija na svetu, je v letu 2025 proizvedla 1,6 milijona ton litega metala. Podjetje je v lasti državnih premoženjskih skladov Mubadala in Investment Corporation of Dubai. Na ZAE odpade približno štiri odstotke globalne proizvodnje aluminija. EGA ima po lastnih navedbah več kot 400 odjemalcev v več kot 50 državah, lani pa je prodal 2,84 milijona ton litega metala. Podjetje je sporočilo, da je imelo ob izbruhu konflikta precejšnje zaloge na ladjah in v čezmorskih skladiščih.
Alba je pred sobotnim napadom že zmanjšala proizvodnjo. Že 4. marca je razglasila višjo silo za dobave, ker kovine zaradi zaprtja Hormuške ožine ni mogla odpremiti odjemalcem, nato pa načrtno ustavila tri talilne linije oziroma 19 odstotkov svoje letne zmogljivosti 1,6 milijona ton. Katarski Qatalum je 3. marca napovedal nadzorovano ustavitev proizvodnje zaradi pomanjkanja zemeljskega plina. Tudi bahrajnski industrijski holding Foulath, matična družba Bahrain Steel, je v soboto razglasil višjo silo za del svojega poslovanja.
Zaliv prispeva približno devet odstotkov globalne primarne proizvodnje aluminija in je eno najpomembnejših proizvodnih središč za to kovino. Letno skozi Hormuško ožino potuje 5,14 milijona ton primarnega aluminija. Po podatkih S&P Global so zalivske države lani zagotovile 21 odstotkov ameriškega uvoza primarnega aluminija, 19 odstotkov uvoza v EU in približno 25 odstotkov japonskega uvoza. Regija pa proizvede le tri odstotke globalne glinice in en odstotek boksita, zato so talilnice močno odvisne od uvoženega vhodnega materiala. Dalj časa trajajoča zapora ožine bi zato obenem zadušila uvoz surovin in izvoz končnega proizvoda.
Cene aluminija na londonski borzi kovin so od izbruha konflikta konec februarja občutno narasle. Še pred sobotnimi napadi so se vzpele na 3.544 dolarjev za tono, kar je največ po letu 2022. Po oceni analitske hiše CRU Group bi ob daljši motnji cene lahko dosegle 4.000 dolarjev za tono. Raziskovalna enota Fitch Group je opozorila, da bo trg aluminija v letu 2026 po pričakovanjih v primanjkljaju, zato večja motnja dobave ne bi imela blažilnika v obliki presežnih zalog. Daljše izpadanje zalivske proizvodnje bi dodatno okrepilo inflacijske pritiske v Evropi in Aziji, kjer so cene energentov in industrijskih surovin že povišane.
