Iranska Revolucionarna garda je sredi vojnega konflikta z ZDA in Izraelom vzpostavila nadzorovan pomorski koridor skozi Hormuški preliv, po katerem plovila za varen prehod plačujejo do dva milijona dolarjev. Po analizi pomorskih podatkov, ki jo je objavil Lloyd’s List, je skozi ozek, pet morskih milj širok kanal med iranskima otokoma Qeshm in Larak doslej preplulo več kot 20 večjih plovil. V vsaj dveh primerih so lastniki ladij Iranu plačali za prehod, ena od naknadin pa je po navedbah Lloyd’s Lista znašala približno dva milijona dolarjev.
Iranski poslanec Alaeddin Boroujerdi, član parlamentarnega odbora za nacionalno varnost, je na državni televiziji potrdil, da Iran od nekaterih ladij pobira tranzitne pristojbine. “Ker ima vojna svoje stroške, moramo to naravno storiti in pobirati tranzitne pristojbine od ladij, ki prečkajo Hormuški preliv,” je dejal po navedbah Iran Internationala. Boroujerdi je naknado označil za odraz iranskega “suverenega režima” nad strateško pomorsko potjo, prvega po 47 letih.
Koridor, ki ga pomorski analitiki že imenujejo “teheranska cestninska postaja”, deluje kot improviziran sistem preverjanja in registracije plovil. Preden ladja dobi dovoljenje za prehod, mora njen lastnik prek posrednikov, povezanih z Iranom, predložiti podrobne podatke o lastniški strukturi, tovoru, državljanstvu posadke in ciljnem pristanišču. Plovila nato plujejo skozi iranske teritorialne vode mimo pomorske baze Revolucionarne garde na južni obali otoka Qeshm, kjer jih iranske oblasti vizualno pregledajo. Po poročanju Lloyd’s Lista so med plovili, ki so uporabila ta koridor, tudi dva tako imenovana “zombi tankerja”, ki sta plula pod identitetami razrezanih ladij z izklopljenim sistemom za avtomatsko identifikacijo.
Vsaka država, ki pristane na iranske pogoje, posredno legitimira Teheranov zahtevek po suvereni oblasti nad mednarodno plovno potjo, skozi katero v običajnih razmerah dnevno preteče 20 milijonov sodčkov nafte, kar znaša približno petino svetovne pomorske trgovine z nafto. Kot poroča Al Jazeera, Kitajska, Indija, Pakistan, Irak in Malezija že neposredno pogajajo tranzitne dogovore s Teheranom. Japonska, ki prek Hormuškega preliva uvaža več kot 90 odstotkov surove nafte, je prejela ponudbo iranskega zunanjega ministra Abbasa Araghčija. “Preliv ni zaprt. Po našem mnenju je odprt. Zaprt je samo za ladje, ki pripadajo našim sovražnikom,” je Araghči povedal japonski tiskovni agenciji Kyodo News.
Koridor neposredno krši mednarodno pravo morja. Konvencija Združenih narodov o pravu morja (UNCLOS), ki velja za mednarodno običajno pravo, v 44. členu izrecno določa, da države ob mednarodnih prelivih “ne smejo ovirati tranzitnega prehoda” in da te pravice ni mogoče začasno prekiniti. Kot pojasnjuje analiza, objavljena v reviji Lawfare, Iran ni ratificiral UNCLOS, a se je pridružil konvenciji kot podpisnik. Teheran zastopa stališče, da za Hormuški preliv ne velja režim tranzitnega prehoda, temveč manj ugoden režim nedolžnega prehoda, ki obalni državi daje znatno večji nadzor nad plovbo. Analiza na portalu Just Security je opozorila, da so iranski napadi na nevtralna komercialna plovila in morebitno miniranje preliva v nasprotju tako s pravom morja kot z vojnim pravom na morju.
Ekonomske posledice blokade so brez primere v novejši zgodovini. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) gre za največjo motnjo v dobavi nafte v zgodovini svetovnega naftnega trga, večjo od obeh naftnih šokov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Promet tankerjev skozi preliv je od začetka konflikta 28. februarja padel za približno 95 odstotkov. Proizvodnja nafte v zalivskih državah se je do sredine marca zmanjšala za najmanj 10 milijonov sodčkov na dan. Cena referenčne nafte Brent je 19. marca dosegla vrh pri 126 dolarjih za sodček, medtem ko je v ponedeljek po Trumpovih navedbah o “produktivnih pogovorih” z Iranom padla pod 100 dolarjev. Goldman Sachs napoveduje, da bi ob nadaljevanju blokade cene lahko presegle rekord iz leta 2008, ko je sodček Brenta dosegel 147 dolarjev.
Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je 18. in 19. marca v Londonu sklicala izredno zasedanje, na katerem je generalni sekretar Arsenio Dominguez opozoril, da je v Perzijskem zalivu ujetih približno 20.000 pomorščakov na 3.200 plovilih. “Ta situacija je nesprejemljiva in nevzdržna. Ladijski promet je že velikokrat pokazal svojo odpornost, a geopolitika ga preizkuša do skrajnosti,” je dejal Dominguez. IMO je obsodila napade na komercialna plovila in pozvala k vzpostavitvi humanitarnega koridorja za evakuacijo ujetih ladij, a njene resolucije niso pravno zavezujoče.
Iranski parlament medtem pripravlja zakon, ki bi formaliziral pobiranje pristojbin kot trajni vir proračunskih prihodkov. Po navedbah poslanke Somayeh Rafiei zakonodajalci razpravljajo o širši ureditvi, ki bi uporabnikom preliva naložila pristojbine kot “varnostno kompenzacijo”. Če bo zakon sprejet, bo Iran de facto spremenil mednarodno pomorsko pot v državno cestnino, kar bi pomenilo precedens v sodobni pomorski zgodovini.
Za zdaj sistem deluje od primera do primera. Ladje, povezane z ZDA ali Izraelom, so izključene. Plačila sprejemajo v gotovini, kriptovalutah ali prek barterja, poroča Financial Times. Varnostni analitiki opozarjajo, da iranski pregled ne zagotavlja fizične varnosti. Od začetka konflikta je Revolucionarna garda izvedla 21 potrjenih napadov na komercialna plovila, odobritev je zato le zmanjšanje tveganja, ne pa garancija. V tako ozkem kanalu ob iranski pomorski bazi bi imela plovila le nekaj minut za odziv na morebitno vkrcanje ali napad.
Washington vzpostavitev koridorja obravnava kot provokacijo. Predsednik Trump je v soboto izdal 48-urni ultimat Iranu, naj preliv popolnoma odpre, sicer bodo ameriške sile uničile iranske elektrarne. Iran je zagrozil, da bo v tem primeru preliv zaprl za nedoločen čas. V ponedeljek je Trump napovedal petdnevni odlog napadov po “zelo dobrih pogovorih” s Teheranom, čeprav je iranski predsednik parlamenta označil trditve o pogajanjih za lažne novice. Trgi so se kljub negotovosti odzvali z optimizmom; cena nafte Brent je v ponedeljek zdrsnila za 11 odstotkov.
Vsaka država, ki plača dva milijona dolarjev ali se dvostransko dogovori s Teheranom, počne natanko tisto, kar Washington izrecno zahteva, da ne sme, a to počne vseeno, ker si njeno gospodarstvo ne more privoščiti čakanja. Japonska, tretja največja prejemnica nafte, ki jo prevažajo skozi Hormuški preliv, bi s pridružitvijo koridorju pomenila najresnejšo razpoko v zavezniški fronti, ki jo Washington poskuša vzdrževati. Iran to razume in izkorišča vsako bilateralno pogajanje kot orodje za razdvajanje zahodnega bloka.
