Ko je nafta konec februarja padla na 40 dolarjev za sod, je bila Moskva pred enim najhujših proračunskih let v zadnjem desetletju. Danes, po le dveh tednih konflikta v Perzijskem zalivu, Rusija od rasti cen nafte pobira do 150 milijonov dolarjev dodatnih prihodkov dnevno. Po poročanju Financial Timesa bi Kremelj samo od davkov na izvoz nafte do konca marca skupaj zbral med 3,3 in 4,9 milijardami dolarjev. Ali bo to dovolj za rešitev proračunske krize, ni jasno.
V prvih dveh mesecih leta 2026 so se ruski energetski prihodki prepolovili glede na enako obdobje lani, skupni proračunski prihodki pa so se skrčili za 11 odstotkov. Po podatkih ruskega ministrstva za finance je proračunski primanjkljaj v januarju in februarju dosegel 3,2 bilijona rubljev oziroma 41,3 milijarde dolarjev. Letni cilj je bil 3,786 bilijona rubljev — v osmih tednih je Rusija torej porabila 85 odstotkov celotnega načrtovanega letnega primanjkljaja.
Urals, ruska referenčna nafta, je ob zahodnih sankcijah in šibkem povpraševanju februarja zdrsnil na dobrih 40 dolarjev za sod, medtem ko proračun za leto 2026 temelji na predpostavljeni ceni 59 dolarjev. Analitiki SberCIB, raziskovalnega oddelka Sberbanke, so ocenjevali, da bi primanjkljaj ob takšnem scenariju letos dosegel 7,3 bilijona rubljev oziroma 95 milijard dolarjev, kar je skoraj dvakrat več od načrtovanega.
Napad Združenih držav in Izraela na Iran ter blokada Hormuške ožine sta ta izračun preobrnila. Brent je poskočil nad 100 dolarjev, Urals pa se je dvignil na okoli 70 dolarjev. Bloomberg poroča, da je Rusija v štirih tednih do 8. marca izvozila 3,26 milijona sodčkov nafte dnevno, korist pa prihaja z dveh strani; od globalnih referenčnih cen, ki so se prenesle na ruske izvozne cene, in od odločitve Washingtona, ki je indijskim rafinerijam začasno dovolil nakup ruske nafte, ujete na tankerjih sredi morja. Urals, ki je pred meseci v indijskih pristaniščih veljal z visokim diskontom, po navedbah tržnih analitikov, ki jih navaja The Moscow Times, zdaj trguje celo nad ravnjo Brenta.
Reuters in Bloomberg sta v torek poročala, da ruska vlada kljub temu pripravlja možne 10-odstotne reze v neprioritetnih proračunskih postavkah, vključno z izdatki za infrastrukturo in gradbene projekte na zvezni in regionalni ravni. Obrambni izdatki, plače v javnem sektorju in socialni transferji rezov ne bodo občutili. Ministrstvo za finance je agencijam že sporočilo, da bodo rezi potrebni, odločitev o obsegu pa je po besedah virov Reutersa vezana na vzdržnost rasti cen nafte. “Odločitev o obsegu rezov še ni sprejeta, saj vsi čakamo, kako se bodo cene nafte spremenile zaradi konflikta v Iranu,” je za Reuters povedal eden od virov.
Analitiki Center for European Policy Analysis opozarjajo, da nafta po 100 dolarjev sama po sebi ne sanira proračuna. Težava je v tečaju rublja, ki je znatno močnejši od proračunske predpostavke. Proračun za leto 2026 temelji na 92,2 rublja za dolar, dejansko razmerje pa se giblje okoli 77,8. Ker se naftni prihodki izračunavajo v rubljih, Kremelj dobi manj domače valute, kot je bilo načrtovano, čeprav so cene v dolarjih višje.
Robert Person, višji raziskovalni sodelavec pri Foreign Policy Research Institute v Philadelphiji, ocenjuje, da je Putin v konfliktu v Iranu kratkoročno prepoznal tri ugodnosti hkrati: višje cene energentov, svetovno pozornost, ki se je odmaknila od Ukrajine, in Amerika, ujeta v nov bližnjevzhodni spopad. A cene nafte se pri trenutnih ravneh ne morejo vzdrževati dolgo. Kitajska, Indija, Japonska in Južna Koreja skupaj kupijo več kot 80 odstotkov nafte, ki teče skozi Hormuško ožino, in vse štiri imajo močan interes za hiter konec motnje. Vsak dogovor o vzpostavitvi pretoka bi cene hitro vrnil navzdol in Moskvo skupaj z njimi.
