Od 28. februarja, ko so ameriški in izraelski napadi na iranske cilje v manj kot 72 urah prestavili živo silo svetovnih energetskih trgov, se je liter dizla na nemških bencinskih črpalkah dražil po skoraj štiri cente na dan. Do petka, 6. marca, je po podatkih ADAC dosegel 2,109 evra; teden prej je stal 1,74 evra. Super E10 je v istem razponu poskočil z 1,78 na 2,014 evra, skupaj za 12,1 centa. Surova nafta sorte Brent je v tem tednu zrasla z 72 na 86 dolarjev za sodček, torej za 19 odstotkov. Na bencinskih črpalkah pa so cene rasle hitreje, kot bi to gibanje surovine upravičevalo.
Razlog je za SWR pojasnil energetski analitik Steffen Bukold iz hamburškega svetovalnega podjetja EnergyComment: rafinerije so v zadnjem letu in pol pri predelavi surove nafte beležile nizke dobičke in zdaj v tržni nervoznosti vidijo priložnost za zvišanje lastnih marž. Cene gasoila, vmesnega produkta pri predelavi v dizl in kurilno olje, so naftni koncerni na borzah od petka, 28. februarja, zvišali za 30 odstotkov, čeprav fizičnih motenj v dobavi ni in so zaloge v Nemčiji na normalnih ravneh. Kurilno olje je glede na Bukolda v istem razponu podražilo za 25 odstotkov, brez fiksnih davkov in dajatev pa kar za 40 odstotkov.
Nemška zvezna ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU) je 5. marca napovedala preiskavo kartelnih praks pri cenah in potrdila, da je v tesnem stiku z Bundeskartellamt. Socialni demokrati so dogajanje označili za “Abzocke”, izkoriščanje potrošnikov. ADAC predlaga začasno znižanje energetske dajatve za čas krize, kar bi vozakom po ocenah organizacije prineslo olajšanje za okoli 15 centov na liter; dizl bi se s tem znižal na minimalni davčni prag EU. Koalicijski frakciji sta vzpostavili delovno skupino za nadzor razvoja energetskih cen.
Za razliko od energetske krize leta 2022, ko je Nemčija po prekinitvi ruskih plinskih dobav realno tvegala pomanjkanje, tokrat tveganja za dobavo ni, je za ZDF pojasnil Carsten Brzeski, glavni ekonomist banke ING. A učinek cenovnega šoka se ne bo ustavil pri bencinskih črpalkah. Ekonomistka Veronika Grimm, članica nemškega sveta ekonomskih strokovnjakov, je za ZDF posvarila pred novim energetskim šokom, ki se bo z zamikom prelil v inflacijo.
Maloprodajni sektor ta zamik dobro pozna. Kot poroča Handelsblatt, nemške maloprodajne verige že zaznavajo občutne skoke nabavnih stroškov in padec marž, potrošniki tega na blagajnah sicer še ne čutijo, a pritisk se prenaša navzdol po dobavnih verigah. Višji prevozni stroški pomenijo dražje prehrambne izdelke; glede na pojasnila SWR se bo ta učinek pokazal šele čez tedne ali mesece. Ko podjetja naraščajoče stroške prenesejo na kupce, inflacija v maloprodaji sledi z odlogom.
Bundesbanka je v februarski napovedi predvidela inflacijo v Nemčiji za leto 2026 pri 2,2 odstotka, toda ta projekcija je nastala tedne pred iransko eskalacijo. Kako dolgo bo trajal konflikt in s tem pritisk na cene, bo ključno za koalicijo Merza, ki se je šele pred meseci ogrevala z obljubami o razbremenjevanju stroškov za gospodinjstva in podjetja.
