Irak je danes prečrpal le 1,3 milijona sodčkov nafte na dan z južnih polj, kar je 70 odstotkov manj kot pred začetkom vojne z Iranom, ko je izkop dosegal 4,3 milijona. Podatke potrjujejo trije viri iz naftne industrije, ki jih povzema Reuters. Skladišča so polna, tankerji ne morejo zapustiti Hormuške ožine in novih plovil ni.
Izvoz se do konca dneva giblje proti ničli. Dva naftna uradnika sta opozorila, da se popolna zaustavitev z južnih terminalov pričakuje okoli 20. ure po lokalnem času, ko zadnji pripravljeni tankerji zapustijo privez. Nakladanje je v nedeljo potekalo le na dveh tankerjih. “Preostala proizvodnja bo namenjena za oskrbo domačih rafinerij,” je za Reuters pojasnil uradnik Basra Oil Company.
Irak iz prodaje nafte krije več kot 90 odstotkov javnofinančnih prihodkov. V februarju je z južnih polj izvozil 3,334 milijona sodčkov dnevno. Uradnik iračkega ministrstva za nafto je ocenil, da gre za “najresnejšo operativno grožnjo, s katero se je Irak soočil v več kot 20 letih”.
Irak je bil sicer med zalivskimi proizvajalci prvi. Kuvajt je v soboto razglasil višjo silo na izvoznih pogodbah in skrčil izkop, ZAE prilagajajo offshore produkcijo razpoložljivemu skladiščnemu prostoru. Katarski QatarEnergy je ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina že 2. marca.
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zagotovil, da bo mornarica ZDA začela spremljati tankerje skozi Hormuško ožino, in napovedal mehanizem za pozavarovanje Razvojne finančne korporacije v vrednosti 20 milijard dolarjev za kritje tveganj pri plovbi. Naftni trgi so Trumpova zagotovila v preteklih dneh sprejeli in jih v istem zamahu odpisali.
2 Odgovora
Zelo zanimiva novica, vsak večji zastoj v izvozu nafte hitro vpliva na svetovne cene in energijske trge. Takšne poteze lahko imajo posledice tudi za evropsko gospodarstvo.
Takšne informacije dobro pokažejo, kako pomembno vlogo ima geopolitika pri energiji. Vsaka sprememba v izvozu nafte lahko hitro vpliva tudi na cene goriva.