Iraška višja sila potisnila nafto nad 112 dolarjev, Wall Street zaprl četrti teden v rdečem

Ko je Irak v petek razglasil višjo silo za vsa naftna polja v upravljanju tujih družb, ker ne more več izvažati surove nafte skozi Hormuško ožino, so trgi v nekaj minutah dobili odgovor, ki so ga čakali tri tedne. Nafta Brent je po poročanju CNBC zaprla pri 112,19 dolarja za sodček, v tednu skupno pridobila skoraj devet odstotkov, ameriška referenčna WTI pa se je ustalila pri 98,32 dolarja. Dan pred tem so iranski droni zadeli rafineriji Mina Al-Ahmadi in Mina Abdullah v Kuvajtu, ena od njiju pa je bila delno ustavljena zaradi požara.

S&P 500 je v petek zdrsnil za 1,51 odstotka na 6.506 točk, Nasdaq Composite je izgubil 2,01 odstotka, Dow Jones pa se je znižal za 444 točk na 45.577. Za vse tri je bil to četrti zaporedni teden padcev, kar se Dowu po podatkih CNBC nazadnje ni zgodilo od leta 2023. Indeks Russell 2000, ki meri gibanje manjših ameriških družb, je prvič med vodilnimi indeksi uradno vstopil v korekcijo, torej padel za polnih deset odstotkov od zadnjega vrha. Dow in Nasdaq sta med trgovanjem prav tako drsela proti tej meji, a sta ob zaprtju ostala tik pod pragom.

Razprodaja se je v resnici začela sredi tedna. Ameriška centralna banka je v sredo pustila ključno obrestno mero pri 3,50 do 3,75 odstotka in predsednik Jerome Powell je na novinarski konferenci opozoril, da ZDA pri inflaciji niso dosegle tolikšnega napredka, kot so upale. Trge je dodatno razočaral dot plot, ki napoveduje le eno znižanje do konca leta. Dan pozneje, v četrtek, sta ECB in Bank of England sporočili enako: obrestnih mer ni mogoče znižati. Evropska centralna banka je obdržala depozitno obrestno mero pri 2,00 odstotka, a je obenem občutno spremenila napovedi. Predsednica Christine Lagarde je na novinarski konferenci povedala, da ECB zdaj pričakuje 2,6-odstotno inflacijo v letu 2026, namesto prej napovedanih dveh odstotkov, napoved gospodarske rasti za evrsko območje pa je bila znižana na 0,9 odstotka. Britanska centralna banka je soglasno obdržala svojo mero pri 3,75 odstotka. Donosnost desetletnih britanskih državnih obveznic je v petek narasla na 4,995 odstotka, kar je po poročanju CNBC najvišja raven od globalne finančne krize leta 2008.

Vojna na Bližnjem vzhodu dviga cene energije, te dvigajo inflacijo, inflacija pa onemogoča znižanje obrestnih mer, ki bi lahko ublažilo pritisk na gospodarstvo. V petek se je to poznalo po vseh sektorjih. Edini, ki je zaključil v zelenih številkah, je bila energetika z 1,52-odstotno rastjo. Tehnologija je izgubila 1,42 odstotka, nepremičnine 1,99 odstotka. Kot poroča The Motley Fool, je Nike dosegel novo 52-tedensko dno pri okrog 52 dolarjih. Dow je marca do petka skupno izgubil okrog šest odstotkov, kar je po navedbah CNBC največji mesečni upad od leta 2022.

Evropske borze je v četrtek zadelo še globlje. Stoxx 600 je izgubil 2,4 odstotka, DAX se je znižal za 2,56 odstotka na 22.901 točko in dosegel najnižjo raven od maja 2025, po podatkih Trading Economics pa je v štirih tednih skupno izgubil 9,1 odstotka. Pariški CAC 40 je padel za 2,3 odstotka. V petek so se padci nekoliko umirili, Stoxx 600 je zaprl 1,7 odstotka nižje, čeprav je zjutraj še beležil rast.

Zlato, ki v takšnih razmerah praviloma raste, je v četrtek izgubilo 4,7 odstotka, srebro osem odstotkov, baker pa se je prav tako znašel pod prodajnim pritiskom. Naraščajoče cene nafte dvigajo obvezniške donose, ti pa zmanjšujejo privlačnost plemenitih kovin, ki obresti ne prinašajo. V petek se je cena zlata gibala okrog 4.495 dolarjev za unčo.

Obenem se energetska kriza širi onkraj nafte. Evropski zemeljski plin TTF je v petek dosegal okrog 62 evrov za megavatno uro, skoraj dvakrat več kot pred izbruhom spopadov konec februarja, ko se je gibal pri 32 evrih. Rast je neposredno povezana z motnjami v katarskih izvoznih kapacitetah utekočinjenega zemeljskega plina, ki pokrivajo med 12 in 14 odstotki evropskega uvoza.

Goldman Sachs je v petek zapisal, da delniški trgi še niso vračunali zadostne premije za tveganje glede na obseg motenj, in napovedal, da bosta Brent in WTI v enem do treh mesecih dosegla 120 dolarjev za sodček, v najslabšem primeru pa 150 dolarjev. Bank of America je nasprotno ocenila, da je Evropa na energetski šok odpornejša kot leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, ker je povpraševanje po plinu v povprečju upadlo za 20 odstotkov, oskrba pa je bolj razpršena. HSBC je dodal, da trgi že vračunavajo recesijski scenarij.

Prihodnji teden bosta ponedeljkova objava podatkov o gradbenih izdatkih in torkov predhodni indeks nabavnih menedžerjev PMI prva jasna pokazatelja, koliko ameriško gospodarstvo dejansko trpi. Nato bo slika jasnejša. Zaenkrat ni.