Italijansko ministrstvo za gospodarstvo je objavilo program izdaje državnih obveznic za prvo četrtletje prihodnjega leta, poroča portal SoldiOnline. Zakladnica načrtuje nove emisije v skupni vrednosti najmanj 38 milijard evrov. Skupne bruto emisije srednjeročnih in dolgoročnih obveznic naj bi v letu 2026 dosegle med 350 in 365 milijard evrov.
V prvem četrtletju bodo na dražbah ponujene štiri nove serije obveznic BTP, je sporočilo rimsko ministrstvo. Kratkoročne obveznice BTP Short Term z zapadlostjo februarja 2028 in triletne obveznice z zapadlostjo marca 2029 bodo izdane v obsegu po 9 milijard evrov. Petletne obveznice z zapadlostjo junija 2031 in sedemletne z zapadlostjo marca 2033 bodo izdane v obsegu po 10 milijard evrov.
Ministrstvo si pridržuje fleksibilnost pri morebitnih dodatnih emisijah, ki jih bo prilagodilo razmeram na finančnih trgih. Po poročanju Il Messaggera bodo v okviru četrtletja lahko ponujene tudi dodatne tranše že obstoječih obveznic.
Glede obveznic za male vlagatelje je zakladnica napovedala, da bo v letu 2026 ocenila primernost ene ali več izdaj BTP Valore. Pri tem si pridržuje popolno prožnost pri določanju finančne strukture, vključno z ročnostjo, vrsto in pogostostjo kuponov, končno premijo za male vlagatelje ter možnostjo predčasnega odkupa glavnice, ki je bila prvič uvedena leta 2025 z emisijo BTP Più.
Tudi za inflacijsko indeksirane obveznice BTP Italia ministrstvo napoveduje možno emisijo v prihodnjem letu, navaja SoldiOnline. Maja 2026 namreč zapade obveznica BTP Italia iz leta 2018 v vrednosti približno 6,45 milijarde evrov. Morebitne nove obveznice bodo ohranile indeksacijo na italijansko inflacijo in premijo zvestobe za vlagatelje, ki obveznico držijo do zapadlosti.
Makroekonomski okvir ostaja po oceni ministrstva stabilen. Italijansko gospodarstvo je v tretjem četrtletju 2025 zabeležilo rast za 0,1 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, kar potrjuje, da je bil zastoj v drugem četrtletju le prehoden. Rast sta poganjala storitveni sektor in neto tuje povpraševanje, trg dela pa ostaja ugoden z zgodovinsko nizko stopnjo brezposelnosti.
Javne finance se po zagotovilih ministrstva potrjujejo kot trdne. Primanjkljaj naj bi se že letos vrnil na raven okoli 3 % BDP, v letu 2026 pa naj bi se še dodatno znižal. Razmerje med dolgom in BDP bo sicer naraščalo do leta 2026 zaradi vpliva davčnih olajšav za gradbene prenove in višjih obresti, a naj bi se od leta 2027 obrnilo navzdol.
