Ameriški vrhovni sodnik John Roberts je 20. februarja v imenu šestih sodnikov od devetih zapisal, da je zakon IEEPA iz leta 1977 predsedniku dal pooblastilo za regulacijo mednarodnih transakcij v izrednih razmerah – ne pa za uvajanje carinskih tarif. S tem je Vrhovno sodišče ZDA razveljavilo jedro Trumpovega carinskega projekta in v Bruslju, Berlinu in Rimu sprožilo teden intenzivnih posvetovanj, katerih rezultat je za zdaj mešan.
Trump se ni umaknil. V 48 urah po sodbi je za osnovo novih globalnih carin izbral Razdelek 122 Zakona o trgovini iz leta 1974 – zakon, ki ga pred njim ni uporabil še noben predsednik – in napovedal splošno tarifo v višini 15 % na uvoz iz večine držav. Razlika med starim in novim mehanizmom je proceduralna, ne vsebinska: carine ostajajo, pravna podlaga se je zamenjala. Na jeklene in aluminijaste uvoznine, ki temeljijo na Razdelku 232, sodba ni vplivala sploh.
Bruxelles je zahteval jasnost, Lagarde pa je v intervjuju za CBS dodala, da je stabilnost trgovinskih razmerij med ZDA in Evropo “ključnega pomena.” Kar ni bilo diplomatske olepšave, temveč dejanska tesnoba centralnih bankirjev: po oceni ECB so dosedanje carine gospodarstvo euroobmočja v obdobju 2025–2027 kumulativno stale 0,7 odstotne točke rasti.
Italija se je na razplet odzvala organizirano. Ministrski predsednik vlade in zunanji minister Antonio Tajani je iz Bruslja najprej sodeloval na ministrskem srečanju G7 Trgovine, nato pa na daljavo predsedoval enajstemu zaporednemu zasedanju posebne Delovne skupin za carine, ki jo je Italija vzpostavila ob prvem Trumpovem “liberalizacijskem dnevu” aprila 2025. Na zasedanju je bilo prisotnih ali v oddaljeni povezavi 40 podjetij in skoraj 80 panožnih združenj – celoten izvozno usmerjen del italijanskega gospodarstva v eni sobi.
Sporočilo Greerja, ki ga je Tajani prenesel udeležencem, je bilo pragmatično: ameriški predstavnik za trgovino Jamieson Greer je ministrom G7 nakazal, da namerava Washington ohraniti obstoječi carinski okvir, a ga vezati na drugačne pravne podlage. “Naš cilj je delovati hitro in preprečiti novo negotovost,” je Greer dejal na zasedanju, hkrati pa zavrnil možnost, da bi uvozniki zahtevali povračilo že plačanih carin. Tajani je iz tega izpeljal “previdni optimizem,” Italija pa vztraja pri jedru svojega stališča: sporazum pomeni sporazum, vojn v trgovini ne želi nihče, 40 % italijanskega BDP temelji na izvozu.
V praksi to pomeni, da je sedmo zasedanje G7 Trgovine – prvič v tej sestavi z novim ameriškim sistemom, ki nima IEEPA-instrumenta – zaključilo brez trdnega skupnega stališča, a brez javnega razkola. Dejavna diplomacija Tajaniijevega ministrstva je bila po besedah udeleženih eno redkih mest, kjer so podjetja dobila konkretne informacije o stanju pogajanj in ne le javnih izjav.
Italija je na zasedanju skupaj z drugimi člani podprla strategijo diverzifikacije trgov, ki jo EU razvija vzporedno s transatlantsko krizo – in izrecno pozvala k čim hitrejšemu uveljavitvi sporazuma o prosti trgovini med EU in blokom Mercosur.
Trump je medtem na omrežju Truth zagrozil, da bodo države, ki bodo “igrale igrice” s sodbo Vrhovnega sodišča, soočene z “višjimi in slabšimi carinami” od tistih, ki so bile dogovorjene. Rok veljavnosti novih tarif po Razdelku 122 je 150 dni – kar pomeni, da se bo isti vrtiljak najverjetneje zavrtil znova avgusta.
