Kmetijski ministri Evropske unije so se v Bruslju sestali na izrednem srečanju, na katerem so razpravljali o prihodnosti skupne kmetijske politike in ukrepih za krepitev evropskega kmetijstva. Srečanje je sklicala ciprska ministrica Maria Panayiotou v sodelovanju z evropskim komisarjem za kmetijstvo Christophom Hansenom, komisarjem za trgovino Marošem Šefčovičem in komisarjem za zdravje Olivérjem Várhelyijem.
Italijanski kmetijski minister Francesco Lollobrigida je v pismu komisarju Hansenu pozval k zamrznitvi evropske ogljične mejne dajatve CBAM na gnojila, da bi ublažili pritisk na cene za evropske kmete, poroča Reuters. Minister je zapisal, da zaskrbljujoče tržne razmere narekujejo čimprejšnjo aktivacijo odložilne klavzule za CBAM, in dodal, da bi bilo primerno odpraviti tudi carine na gnojila, uvožena iz tretjih držav.
Italija pogojuje podporo prostotrgovinskemu sporazumu z južnoameriškim blokom Mercosur z zagotovitvijo ustreznih pogojev za kmete. “Če bodo na današnjem srečanju ti pogoji potrjeni s strani Komisije, bo Italija podprla sporazum,” je novinarjem povedal Lollobrigida, navaja Euronews. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je dan prej obljubila zgodnejši dostop do 45 milijard evrov sredstev iz skupne kmetijske politike, ki bi bila na voljo že od leta 2028.
Slovenska ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je na srečanju poudarila, da Slovenija podpira odprto in uravnoteženo trgovino, vendar ob jasnem pogoju, da uvoženi proizvodi v celoti spoštujejo evropske sanitarne, fitosanitarne in okoljske standarde ter standarde dobrobiti živali, navaja slovensko ministrstvo. Ministrica je izpostavila, da so nedavni protesti kmetov po Evropi jasen signal, da je treba zagotoviti konkretne in izvedljive rešitve. Slovenija se zavzema za večjo prožnost pri izvajanju skupne kmetijske politike, zmanjšanje administrativnih bremen in nadaljevanje dohodkovne podpore, zlasti za mlade kmete.
Glasovanje o sporazumu Mercosur je predvideno za petek, podpis pa bi lahko sledil že 12. januarja v Paragvaju. Sporazum, ki ga pogajajo že 25 let, bi ustvaril največje prostotrgovinsko območje na svetu med EU ter Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem. Nemčija in Španija sporazum podpirata, medtem ko ga Francija, Poljska in Madžarska zavračajo, poroča Bloomberg.
Italijanska podpora je odločilna za dosego kvalificirane večine 15 držav članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski kmetje, zlasti v Italiji, Franciji, na Poljskem in na Irskem, se bojijo nelojalne konkurence poceni govejega mesa, perutnine in žitaric iz Južne Amerike. Komisija je za pomiritev nasprotnikov uvedla strožje fitosanitarne kontrole in nadzor nad ostanki pesticidov ter zagotovila 6,3 milijarde evrov kriznega sklada v naslednjem proračunu EU, navaja RTE.
