Nekega sobotnega jutra v maju 2020 je italijanska policija ujela dve osebi, ki sta v Brindisiju, v bližini male tovarne letalskih delov, v kanalizacijo zlivali kemični odpadke.
Pet let pozneje se je ta običajni primer onesnaževanja spremenil v obsežno preiskavo o tem, kako je tisoče neustreznih delov iz titana in aluminija, proizvedenih v Italiji, končalo v skoraj 500 letalih Boeing 787, ki so še vedno v uporabi.
Preiskava, o kateri se bo ta teden odvijalo preliminarno zaslišanje, se osredotoča na to, kako naj bi majhno podjetje Manufacturing Process Specification (MPS) prevaralo partnerje z uporabo cenejših in slabših kovin za proizvodnjo talnih in drugih letalskih delov. Uprava podjetja zavrača obtožbe.
Boeing, ki je preteklo leto imel težave z varnostjo in proizvodnjo po tem, ko so se odtrgala vrata na enem od letal Boeing 737 MAX, je večkrat ponovil, da ni takojšnjega varnostnega tveganja. Ameriški regulator pa v tem času pripravlja smernice za letalske družbe, da poiščejo in zamenjajo morebitne pomanjkljive dele, vendar brez izrednih ukrepov, ki so predvideni za nujne primere.
Primer odpira širša vprašanja o nezmožnosti letalske industrije, da bi z lastnim sistemom revizij odkrila neustrezno proizvedene dele.
Italijanska policija je že preiskovala lastnike MPS v zvezi s primerom stečaja njihovega prejšnjega podjetja. Po tem, ko so ujeli dva delavca, ki sta izlivala okolju neprijazno tekočino, je policija razširila preiskavo na to, kako MPS pridobiva surovine.
Izkazalo se je, da sta MPS in predhodno podjetje, Processi Speciali, kupovala zelo majhne količine predpisanih kovin za letala 787, ki morajo vsebovati odporne zlitine titana, in namesto tega proizvajala s cenejšim in manj odpornim čistim titanom, je sporočila policija.
Tožilci trdijo, da so napačni deli štiri leta vstopali v dobavno verigo preko italijanske skupine Leonardo, ki v bližnji tovarni Grottaglie proizvaja dva dela trupov za Boeing 787.
Vse to se dogaja v času, ko se Boeing trudi, da bi odpravil težave z varnostjo in kakovostjo, ki so v podjetju povzročile finančno in upravno krizo. Občasno se podobni problemi z nekakovostnimi deli pojavijo tudi pri drugih proizvajalcih.
Zanimivo je, da je kljub slabi kakovosti kovin podjetje MPS, ki zdaj ne deluje več, v obdobju od 2017 do 2021 uspešno prestalo preverjanje pristojnih certifikacijskih organov ali zasebnih revizorjev, poroča Reuters.
Noben od teh pregledov ni vključeval fizičnega preverjanja talnih delov letal.
“Zelo skrb vzbujajoče je, da ni bilo preventivnih preverjanj vrste materiala, ki je bil uporabljen za izdelavo delov,” je dejal podpredsednik italijanskega sindikata pilotov ANPAC, Danilo Recine.
Ameriška uprava za zrakoplovstvo (FAA) ni ukazala prizemljitve katerega koli od letal 787, je pa lani napovedala pripravo napotkov, ki bodo zahtevali iskanje rešitev, kako bi lahko slabe dele našli in zamenjali.
Reuters je kontaktiral tudi skupino Leonardo, ki trdi, da jo tožilci obravnavajo kot žrtev.
Boeing, ki ima v preiskavi enak status, ni želel komentirati primera, so pa iz podjetja javili, da imajo “celovit sistem upravljanja kakovosti”, ki temelji na nadzoru certifikacijskih organov, dobaviteljev in drugih udeležencev v letalski industriji.
MPS in njegov predhodnik sta izdelovala različne letalske dele za podjetje Leonardo, pa tudi za druge aeronavtične družbe.
Po dokumentih tožilcev je MPS proizvedel 539 neustreznih delov za dno letal Boeing 787, ki so jih dostavili preko Leonarda, ti deli pa so končali v 477 letalih, ki so v uporabi.
V primeru nujnega pristanka zaradi izredne situacije lahko slabša kakovost talnih delov povzroči pokanje dna letala, so navedli strokovnjaki, ki so jih tožilci angažirali za testiranje talnih delov.
Skupno je po trditvah tožiteljev MPS dobavil okoli šest tisoč delov z neustreznimi kovinskimi sestavnimi deli, a večina ni bila uporabljena v ključni strukturi letal.
Kljub različnim postopkom preverjanja kakovosti dela dobaviteljev je italijansko policijo presenetilo, da nič ni vključevalo fizičnega preverjanja delov, je povedal vir, angažiran v preiskavi.
Preberite več:
Christopher Paris, ustanovitelj svetovalnega podjetja Oxebridge Quality Resources, je dejal, da primer MPS kaže, kako potrebujemo strožji nadzor v piramidi nadzora procesov, ne le pri neodvisnih revizorjih, ampak tudi v organih, ki podeljujejo akreditacije.
“Potreben je regulatorni okvir,” je poudaril.
