Italijanski izvoz agroživilskih izdelkov je leta 2025 dosegel zgodovinski rekord 73 milijard evrov, kar predstavlja 5-odstotno rast glede na predhodno leto, je na podlagi podatkov statističnega urada Istat sporočilo združenje kmetov Coldiretti na svoji nacionalni skupščini v Rimu.
Vino ostaja vodilni izvozni artikel, sledijo predelana zelenjava in sadje, siri, testenine, žita, sveže sadje in zelenjava, pršuti ter ekstra deviško oljčno olje. Nemčija je s 7-odstotno rastjo uvoza ostala glavni trg za italijanske agroživilske izdelke, sledita Francija s 6-odstotno rastjo in Španija z izjemno 15-odstotno rastjo. Združeno kraljestvo je zabeležilo 3-odstotno povečanje uvoza italijanskih izdelkov.
V prvih devetih mesecih leta 2025 so italijanske agroživilske izvoznice zrasle za 6 odstotkov na svetovnih trgih, navaja Coldiretti. Izvoz v države Evropske unije je po podatkih analitične družbe Nomisma porasel za 9 odstotkov, pri čemer so izstopale Poljska s 17,3-odstotno rastjo, Romunija z 11,1-odstotno rastjo in Češka z 9,1-odstotno rastjo. Izvoz v države zunaj EU je bil skromnejši, s 4-odstotno rastjo, ki jo je zavirala depreciacija dolarja in negotovost glede ameriške carinske politike.
Italija je po vrednosti izvoza deveti največji agroživilski izvoznik na svetu in druga država po rasti v zadnjih petih letih s 55-odstotnim povečanjem, kaže analiza družbe Nomisma. Kljub geopolitičnim napetostim, vojnam in negotovostim glede carin je italijanski agroživilski sektor ohranil svojo konkurenčnost na globalnih trgih.
Združene države Amerike ostajajo strateški trg za italijanske agroživilske izdelke, čeprav je izvoz v to državo v prvih devetih mesecih upadel za 1,1 odstotka. Ameriško tržišče uvozi za 211 milijard dolarjev agroživilskih izdelkov letno, pri čemer so nakupi iz Italije v obdobju 2019–2024 porasli za 66 odstotkov, poroča Nomisma. Italija je tretji največji dobavitelj ZDA za Kanado in Mehiko.
Združenje Coldiretti opozarja, da nedavno priznanje italijanske kuhinje kot nesnovne dediščine Unesca krepi mednarodno prepoznavnost, a hkrati povečuje tveganje ponaredkov. Ponarejanje italijanskih izdelkov po svetu presega 120 milijard evrov letno, kar odvzema vrednost, zmanjšuje zaposlovanje in zavaja potrošnike.
