Po podatkih Observatorija nepremičninskega trga pri Agenciji za prihodke (Agenzia delle Entrate) je Italija lani zabeležila 767.000 stanovanjskih transakcij, kar je 6,6 odstotka več kot leto prej in hkrati najvišje število prodaj v dveh desetletjih. Trg je to dosegel kljub zaostrenim makroekonomskim razmeram. Gonilo sta bila postopno pojenjanje kreditnih stroškov in vzdržljivo povpraševanje po prvem stanovanju.
Najočitnejši pokazatelj okrevanja je skok posojilno financiranih nakupov. Wall Street Italia poroča, da je bilo 334.000 transakcij sklenjenih z hipotekarnim posojilom, za 18 odstotkov več kot leta 2024, ko jih je bilo 283.000. Delež takih nakupov pri fizičnih osebah je zrasel z 41,7 na 46 odstotkov. Skupna cena stanovanj je na ravni celotne države poskočila za tri odstotke.
Med največjimi mesti je bil Palermo z rastjo 9,8 odstotka daleč najbolj dinamičen trg. Sledili so Torino (+6,8 %), Rim (+6,3 %), Genova (+5,7 %), Bologna (+5,3 %), Milano (+4,9 %) in Neapelj (+3,4 %). Edino izjemo so predstavljale Firence s padcem 3,8 odstotka – že tretje leto zapored v rdečih številkah, kar analitiki pripisujejo pomanjkanju dostopnih stanovanj in pritisku turističnih kratkoročnih najemov na ponudbo.
Strukturna šibkost trga ostaja nova gradnja. Po podatkih Agenzia delle Entrate je bilo lani v promet danih 49.000 novih stanovanj, le 6,4 odstotka vseh transakcij. Leta 2024 je bil ta delež še 8,6 odstotka. Povpraševanje po energetsko učinkovitih in manjših stanovanjih raste hitreje od ponudbe, ugotavlja Monica Regazzi, finančna direktorica nepremičninske mreže Rexer.
Za 2026 Rexer napoveduje med 790.000 in 800.000 transakcijami – tri do štiri odstotke več – s cenovnim porastom med enim in tremi odstotki. Ključna neznanka ostaja smer kreditnih stroškov. V razmerah, ko trgi po izbruhu iranskega konflikta pričakujejo dvig obrestnih mer Evropske centralne banke za 25 baznih točk, bi dražji hipotekarni krediti lahko zaustavili del povpraševanja, ki je lani trg potisnilo na dvajsetletne višave.
