Razlika v donosnosti med italijansko in nemško desetletno državno obveznico se je v sredo skrčila pod 60 bazičnih točk, kar je raven, ki je Italija nazadnje dosegala v drugi polovici devetdesetih let. Donos desetletnega BTP je ob odprtju trgovanja znašal 3,48 odstotka, donos nemškega Bunda pa 2,88 odstotka, je poročala agencija ANSA.
Gre za drastičen premik v primerjavi z začetkom lanskega leta, ko se je razpon gibal med 110 in 120 bazičnimi točkami. V dvanajstih mesecih se je torej prepolovil, kar odraža temeljit preobrat v dojemanju kreditnega tveganja tretjega največjega gospodarstva evrskega območja.
Potrjuje ga tudi ponedeljkov sindicirani vpis novega petnajstletnega BTP. Italijansko ministrstvo za finance je plasiralo za 14 milijard evrov obveznic z dospetjem oktobra 2041 in kuponom 3,95 odstotka, po podatkih ministrstva pa je povpraševanje doseglo rekordnih 157 milijard evrov. To pomeni, da je bila emisija več kot enajstkrat nadpokrita. Kot so sporočili z rimskega ministrstva, gre za največjo emisijo v zgodovini tega segmenta. Obveznica je bila unovčena tik pod nominalno vrednostjo, pri ceni 99,99, kar ustreza donosu 3,99 odstotka.
Za slovenskega bralca je ta dinamika zanimiva iz več razlogov. Slovenija je namreč v začetku januarja sama uspešno plasirala desetletno obveznico v obsegu 1,75 milijarde evrov z donosom 3,31 odstotka, kot je sporočila vlada. Razlika med slovenskim in italijanskim donosom na primerljivi ročnosti je tako danes praktično zanemarljiva, čeprav je javni dolg Italije nad 135 odstotki BDP, slovenski pa pod 70 odstotki. Če se razpon še naprej krči, to za Slovenijo pomeni, da njena tradicionalna prednost nižjih stroškov zadolževanja v primerjavi z Italijo postaja manj izrazita.
Zoženje spreada poteka v okolju umirujoče inflacije. Po oceni Eurostata je januarska inflacija v evrskem območju padla na 1,7 odstotka na letni ravni, medtem ko je v Italiji po podatkih Istata znašala en odstotek. Oba podatka sta pod pričakovanji in pod ciljno ravnjo Evropske centralne banke, katere svet je v sredo začel dvodnevno zasedanje. Trgi pričakujejo, da bo ECB obrestne mere pustila nespremenjene že petič zapored, je poročal Milano Finanza.
Na krčenje italijanskega spreada vplivajo tudi strukturni dejavniki. Analitik platforme eToro Gabriel Debach je za portal FinanzaOnline ocenil, da “BTP danes vstopa v portfelje kot konstrukcijski element, ne več kot špekulativna stava.” Po njegovi oceni je interes vlagateljev strukturen, ne epizodičen, kar potrjujejo tudi podatki januarskega sindiciciranega vpisa sedemletnega BTP v obsegu 15 milijard evrov s 150 milijardami povpraševanja.
Na milanski borzi se je ta dinamika v sredo odražala v živahnem trgovanju z bančnimi delnicami. Indeks FTSE MIB je do enajste ure pridobil 0,8 odstotka in dosegel 46.797 točk, pri čemer je Mediobanca zrasla za osem odstotkov, Banca MPS pa za dobrih tri odstotke, je poročal SoldiOnline.
Za vlagatelje v regiji ostaja ključno vprašanje, ali lahko Italija tako nizek spread ohrani. Javni dolg ostaja visok, politična tveganja niso izginila, ECB pa se utegne prej ali slej soočiti z odločitvijo o nadaljevanju ali prekinitvi cikla nižanja obrestnih mer. Toda za zdaj trgi sporočajo jasno: zaupanje v Rim je na ravneh, ki jih Italija ni poznala že desetletja.
