Cene italijanskega ekstra deviškega oljčnega olja so v prvih devetih mesecih leta 2025 padle za več kot 20 odstotkov, medtem ko se je uvoz tunizijskega olja povečal za 38 odstotkov. Italijansko kmetijsko združenje Coldiretti opozarja, da poceni neevropsko olje destabilizira celotno pridelovalsko verigo in ogroža preživetje domačih oljkarjev.
Podpredsednik Coldirettija in predsednik konzorcija Unaprol David Granieri je situacijo strnil v eno vprašanje: kako je mogoče, da so cene za pridelovalce padle za 30 odstotkov, če Italija pridela 300 tisoč ton, porabi 400 tisoč in izvozi še 300 tisoč? Po njegovem odgovor tiči v špekulacijah uvoznikov, ki poceni olje iz Severne Afrike in Turčije preprodajajo pod italijansko oznako. Kot poroča portal Olive Oil Times, je Coldiretti pozval k takojšnjim kontrolam na mejah in v oljčnih industriji.
Razsežnosti problema razkriva poročilo Evropskega računskega sodišča. V obdobju 2023-2024 v glavnih italijanskih pristaniščih niso pregledali niti enega tovora tunizijskega olja. Obenem pa olje evropskega porekla v več kot 90 odstotkih primerov prestane temeljit inšpekcijski pregled. Ta neskladnost je posebej problematična v trenutku, ko Bruselj razpravlja o podvojitvi brezcarinske kvote za tunizijski uvoz na 100 tisoč ton letno.
Mehanizem, ki po mnenju pridelovalcev dodatno poslabšuje razmere, je tako imenovana aktivna oplemenitba. Uvoznik lahko olje uvozi v Italijo, ga predela in ga nato označi kot italijanski izdelek. Na to prakso je opozoril tudi Financial Times. Direktor Coldiretti Puglia Pietro Piccioni je bil odkrit: olje, ki ni italijansko, se lahko deklarira kot stoodstotno italijansko, saj nekateri predelovalci izkoriščajo vrzeli v sistemu.
Svetovna proizvodnja oljčnega olja je v sezoni 2024/25 dosegla rekordnih 3,5 milijona ton, kar je 38 odstotkov več kot prejšnje leto, kažejo podatki Mednarodnega sveta za oljke (IOC). Španija je pridelala 1,42 milijona ton, kar pomeni 66-odstotno rast. Italija je z okrog 248 tisoč tonami zabeležila 25-odstoten padec, zlasti zaradi suše in bakterije Xylella fastidiosa, ki je opustošila nasade v Apuliji. Tunizija pa pričakuje rekordno letino med 400 in 500 tisoč tonami.
Ta neravnovesje se neposredno odraža v cenah. Po podatkih evropske komisije je bilo špansko ekstra deviško oljčno olje januarja 2025 vrednoteno pri 440 evrih za 100 kilogramov, kar pomeni 51-odstoten medletni padec. Italijansko olje je obenem ostalo pri 944 evrih za 100 kilogramov, a razlika se krči. Neevropsko olje na trg prihaja po cenah pod tri evre za kilogram, kar po besedah Coldirettija povzroča pritisk, ki manjše pridelovalce sili v prodajo pod proizvodno ceno.
Tudi španski kmetje opozarjajo na nepošteno konkurenco. Španska sindikalna zveza COAG je novembra 2025 pozvala k takojšnji ustavitvi uvoza tunizijskega oljčnega olja, ker po njenih navedbah velike nesledljive količine vstopajo na trg EU in izkrivljajo cene. Preiskovalno poročilo italijanskega finančnega časopisa Italia Oggi je razkrilo, da so velike količine tunizijskega olja prodajali po cenah, občutno nižjih od uradne tunizijske minimalne izvozne cene 3,40 evra za kilogram. Vrednost teh transakcij naj bi presegla 180 milijonov evrov.
Italijanski protimonopolni organ AGCM je začel preiskavo trgovskih praks velikih trgovcev z živili. Kot poroča Olive Oil Times, organ preučuje, kako cenovna politika supermarketov, vključno z uporabo oljčnega olja kot prodajne vabe za privabljanje kupcev, vpliva na konkurenco in porazdelitev dohodka vzdolž prehranske verige. Predsednik kmetijskega združenja CIA Gennaro Sicolo je opozoril, da takšne prakse ne spodbujajo kakovosti in onemogočajo delovanje malih ter srednjih podjetij, ki so hrbtenica italijanskega kmetijstva.
Na širši evropski ravni je harmoniziran indeks potrošniških cen za oljčno olje v EU avgusta 2025 medletno padel za 27,5 odstotka, po podatkih IOC. Potrošniki ta padec sicer pozdravljajo, za pridelovalce pa pomeni krčenje prihodkov v obdobju, ko se proizvodni stroški povečujejo. Evropska komisija za sezono 2025/26 napoveduje porabo okrog 1,43 milijona ton, izvoz 765 tisoč ton in uvoz 200 tisoč ton oljčnega olja.
Coldiretti in Unaprol zdaj zahtevata vzpostavitev evropskega registra sledljivosti, ki bi v realnem času spremljal trgovinske tokove in preprečeval, da bi se uvoženo olje pod lažno oznako vračalo na evropski trg. Italija že razpolaga z naprednim sistemom SIAN, a brez skupne evropske platforme ta prednost po besedah Granierija postaja konkurenčna slabost. Debata o prihodnosti sredozemskega oljkarstva tako ni več le vprašanje cen, temveč zaupanja potrošnikov v pristnost izdelka, ki so ga desetletja povezovali z najvišjo kakovostjo.
