Indeks nabavnih menedžerjev za italijansko gradbeništvo (HCOB PMI) je januarja zdrsnil na 47,7 točke, kar pomeni tretji zaporedni mesec pod mejo 50, ki ločuje rast od krčenja. Kot poroča S&P Global, gre za nadaljevanje trenda, s katerim se je končalo leto 2025, ko je indeks decembra dosegel 47,9, novembra pa 48,2 točke.
Stanovanjska gradnja je januarja zabeležila enega najostrejših padcev v zadnjih petih letih, kar jo po ugotovitvah Hamburg Commercial Bank uvršča med najšibkejše segmente italijanske gradbene dejavnosti. Komercialno gradbeništvo se je prav tako krčilo, inženirska infrastruktura pa je edina zabeležila skromno rast, prvič po štirih mesecih negativnega gibanja.
Podatki prikazujejo širšo sliko sektorja, ki se po obdobju izjemnih spodbud sooča z zahtevno prilagoditvijo. Italijanski Superbonus 110, program davčnih olajšav za energetsko prenovo stavb, je med letoma 2020 in 2023 v gradbeništvo usmeril rekordna sredstva. Po ocenah raziskovalnega inštituta Cresme je samo za energetsko sanacijo šlo 46,3 milijarde evrov leta 2022, 41,7 milijarde leta 2023, nato pa se je znesek strmoglavil na 16,6 milijarde leta 2024 in predvidoma komaj šest milijard leta 2025.
Silovit upad spodbud se odraža v vseh ključnih kazalnikih. Nova naročila so januarja padla najizraziteje v zadnjih petih mesecih, povpraševanje pa ostaja šibko po celotnem sektorju. Anketirani gradbinci navajajo nepodeljene posle in splošno negotovost na trgu kot osrednja razloga za zaostrovanje razmer.
Na trgu dela je slika drugačna. Zaposlovanje v gradbeništvu januarja raste že sedemnajsti mesec zapored, tempo ustvarjanja novih delovnih mest pa je bil najhitrejši od junija 2025. Podjetja raje zaposlujejo za nedoločen čas, kot pa najemajo podizvajalce, kar nakazuje, da upravljavci pričakujejo izboljšanje razmer v prihodnjih mesecih.
Stroški poslovanja se medtem zaostrujejo. Kot poudarja ekonomist Cyrus de la Rubia iz Hamburg Commercial Bank, so januarsko podražitev poganjale višje cene zemeljskega plina, nafte in elektrike ter nekaterih industrijskih kovin, denimo bakra. Italijanski gradbinci so zabeležili najhitrejšo rast operativnih stroškov v zadnjih osmih mesecih.
Celotno evrsko območje se sooča s podobnimi težavami. Indeks PMI za gradbeništvo evrskega območja je januarja zdrsnil na 45,3, kar je najnižja raven v treh mesecih. Francija beleži najostrejše krčenje, sledita Nemčija in Italija. Edini pozitivni signal prihaja iz inženirske infrastrukture, kjer je rast v Nemčiji podprta z obsežnim javnim programom obnove, v Italiji pa z zaključevanjem projektov iz načrta za okrevanje in odpornost (PNRR).
Prav PNRR je za italijansko gradbeništvo ključen dejavnik negotovosti. Polovica od skupno 190 milijard evrov načrta je bila namenjena gradbenemu sektorju, rok za zaključek pa se izteče avgusta 2026. Po ocenah Cresme bodo javna dela od leta 2026 naprej postala največji posamezni segment gradbenega trga, a vprašanje je, ali bodo občine in lokalne skupnosti zmožne vzdrževati raven naložb, ko bodo sredstva iz načrta presahnila.
Kljub vsemu pa 39. poročilo Cresme napoveduje, da bi se po dveh negativnih letih (2024: minus 5,3 odstotka, 2025: minus 2,9 odstotka) naložbe v gradbeništvo leta 2026 lahko povrnile v pozitivno območje z dvoodstotno rastjo. A ta napoved sloni na pravočasni izvedbi javnih projektov, kar je ob birokratskih ovirah in administrativnih zamudah vse prej kot gotovo.
Slovensko gradbeništvo je medtem v drugačnem položaju. Dodana vrednost sektorja je v tretjem četrtletju 2025 zrasla za 14,2 odstotka, kar je bil po podatkih Sursa največji prispevek k rasti BDP. Država nadaljuje obsežne infrastrukturne projekte, od drugega tira Divača-Koper do popoplavne obnove, a tudi doma se pojavljajo znaki ohlajanja. Forbes Slovenija poroča, da je vrednost opravljenih gradbenih del leta 2024 padla za devet odstotkov, trend pa se je v prvem četrtletju 2025 nadaljeval s 7,4-odstotnim upadom, predvsem v segmentu inženirskih objektov. Ključna omejitev slovenskega gradbeništva ni pomanjkanje povpraševanja, temveč pomanjkanje usposobljenih delavcev, kar ostaja strukturni izziv obeh sosednjih trgov.
