Trgovinski ministri Evropske unije so se včeraj v Bruslju sestali z ameriškimi kolegi, ob robu zasedanja pa je bil dogovorjen Market Access Day, ki bo 27. novembra v Sloveniji, je sporočilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Slovenijo je na sestanku zastopal državni sekretar Dejan Židan.
Market Access Day bo namenjen slovenskim izvoznikom. Strokovnjaki za mednarodno trgovino jim bodo predstavili, kako najbolje izkoristiti obstoječe prostotrgovinske sporazume, kako vstopiti na nova tržišča in kako se spopasti s carinskimi ter regulativnimi ovirami, na katere naletijo pri izvozu.
V pogovorih z ameriško delegacijo, ki sta jo vodila minister za trgovino Howard Lutnick in trgovinski predstavnik Jamieson Greer, je slovenska stran posebej vztrajala pri zaščiti strateških sektorjev: farmacevtske in avtomobilske industrije, proizvodnje polprevodnikov, medicinske opreme, robotike in industrijskih strojev. Med kmetijskimi proizvodi je izpostavila zgolj vino.
Bruselj in Washington sta avgusta dosegla skupno izjavo, v kateri se je ameriška administracija zavezala, da carine na evropsko blago ne bodo presegle 15 odstotkov. Za slovenske izvoznike dobra novica, a z eno pomembno izjemo – jeklo in aluminij ostajata zunaj dogovora, zanju še naprej veljajo petdesetodstotne carine. Slovenska industrija, ki precejšen del proizvodnje plasira prav na ameriško tržišče, to breme občuti zelo konkretno.
Slovenija sodi med najbolj izvozno usmerjena gospodarstva v Uniji. Izvoz predstavlja skoraj 90 odstotkov bruto domačega proizvoda, zato vsaka motnja na ključnih trgih – naj prihaja iz Washingtona ali Pekinga – neposredno zadene tovarne od Maribora do Novega mesta. Prav zaradi te izpostavljenosti je Židan v Bruslju vztrajal pri “predvidljivem okviru za čezatlantsko trgovino”. Slovenska podjetja potrebujejo stabilnost, da lahko načrtujejo naložbe in proizvodnjo.
Odnosi s Kitajsko prinašajo svoje izzive. Peking je v zadnjih mesecih zaostril nadzor nad izvozom redkih zemelj, mineralov, brez katerih ni mogoče izdelovati baterij za električna vozila, čipov in številnih drugih komponent sodobne industrije. Za slovenske dobavitelje avtomobilskega sektorja, globoko vpete v evropske oskrbovalne verige, je to resen problem. Unija odgovarja s strategijo zmanjševanja tveganj – ne gre za prekinitev sodelovanja s Kitajsko, temveč za manjšo odvisnost in razpršitev virov kritičnih surovin.
Preberite več:
Na včerajšnjem bruseljskem sestanku so ministri govorili tudi o pogajanjih z Indijo, trgom, ki ga Bruselj vidi kot enega najperspektivnejših v prihodnjem desetletju. Slovenija sporazum načeloma podpira, a Židan je opozoril na tveganja za domačo avtomobilsko in farmacevtsko industrijo ter kmetijstvo.
