Izguba 92.000 delovnih mest in nafta nad 90 dolarji potisnila Wall Street v rdečo

Ameriško ministrstvo za delo je v petek sporočilo, da je trg dela v februarju izgubil 92.000 delovnih mest, kar je trikrat slabše od analitičnih napovedi okrog 60.000 novih. Brezposelnost je narasla na 4,4 odstotka. Ob tem je surova nafta WTI v petek prebila mejo 90 dolarjev za sodček in teden sklenila s 35-odstotnim skokom, ki ga Bloomberg opisuje kot največjega od začetka terminskega trgovanja z nafto leta 1983. Oba signala skupaj – ohlajajoč se trg dela in skokovite cene energije – sta pri vlagateljih obudila strah pred stagflacijo.

Dow Jones Industrial Average je v petek zdrsnil za 453 točk oziroma 0,95 odstotka na 47.501,55 točke, medtem ko je S&P 500 izgubil 1,33 odstotka in se ustavil pri 6.740,02. Nasdaq Composite je bil v rdečem najgloblje – padel je za 1,59 odstotka na 22.387,68 točke. Merilnik tržne negotovosti, indeks CBOE VIX, je v petek poskočil za 23 odstotkov na 29,26 točke, kar je vrednost, primerljiva z aprilskimi carinskimi pretresi. V tedenski bilanci je bil Dow Jones s padcem treh odstotkov med indeksi najslabši in je prvič letos zdrsnil v negativno območje za leto 2026. S&P 500 je po tedenski izgubi dveh odstotkov – najglobja v zadnjih petih mesecih – dosegel najnižjo petkovo zaključno ceno od sredine decembra in je zdaj 3,4 odstotka pod januarskim rekordnim vrhom.

Sredi prodajnega vala so z dvigi izstopali energetski vrednostni papirji. Delnice Exxon Mobil, Chevron in Occidental Petroleum so zrasle vzporedno s skokom cen surove nafte, Boeing pa se je z dobičkom štirih odstotkov izkazal za redko izjemo v sicer temnordečem Dow Jonesu. Marvell Technology je po objavi rekordnih četrtletnih rezultatov, ki so jih poganjala naročila čipov za umetno inteligenco, pridobil več kot deset odstotkov. BlackRock je z izgubo sedmih odstotkov doživel najslabši dan po aprilski razprodaji, potem ko je prvič omejil dvige iz enega od svojih zasebnih kreditnih skladov.

Vseevropski indeks Stoxx 600 je v petek po kratkem jutranjem vzponu zaključil en odstotek nižje in tedenski padec zaokrožil na 4,6 odstotka – po navedbah CNBC je to najglobji tedenski upad od aprilskih carinskih pretresov. Euro Stoxx 50 je za teden izgubil 5,8 odstotka. Nemški DAX je petek sklenil pri 24.527 točkah z dnevno izgubo 1,73 odstotka, francoski CAC 40 pa je zdrsnil za 1,37 odstotka na 8.001 točko. Ker pretok tankerjev skozi Hormuško ožino ostaja moten, so to posebej čutile evropske industrijske in bančne delnice: Siemens, Safran in DHL so v tednu izgubili po tri do pet odstotkov, Santander, UniCredit in Deutsche Bank pa okrog tri odstotke.

Surova nafta Brent je v soboto zjutraj po podatkih tržnih platform dosegala 91,30 dolarja za sodček, ameriški referenčni WTI pa je kotiral pri 89,21 dolarja. Za primerjavo: pred skupnim napadom Združenih držav in Izraela na Iran ob koncu februarja je WTI stal pri okrog 64 dolarjih – dvig za dobro tretjino v manj kot dveh tednih. Irak je po poročanju Reutersa že začel omejevati proizvodnjo, ker tankerji brez možnosti izplutja skozi Hormuško ožino polnijo skladišča, Kuvajt pa je po poročanju Bloomberga zmanjšal črpanje, da bi preprečil logistične zastoje. Naravni plin je doživel svoj šok ločeno: ko je katarska državna energetska družba QatarEnergy ob začetku vojnih operacij ustavila proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina, je evropska referenčna cena TTF v torek poskočila za 31 odstotkov na 58,60 evra za megavatno uro – to je bil vrhunec od leta 2023. Goldman Sachs je nato dvignil napoved za drugi četrtletni povpreček TTF na 45 evrov za megavatno uro, kar je 25 odstotkov nad napovedjo pred izbruhom konflikta; v petek je TTF kotiral pri 47,10 evra. Zlato je ostalo v bližini rekordnih vrednosti pri okrog 5.085 dolarjih za trojsko unčo.

Ponedeljkova mirnost je bila varljiva. Trgi so 2. marca novico o skupnih napadih Združenih držav in Izraela na Iran, poimenovanih Operacija Epic Fury, sprejeli presenetljivo hladno – S&P 500 je tisti dan zaključil tik nad ničlo – a stabilizacija ni trajala. Sledili so podatek o inflaciji na ravni proizvajalcev, ki je bila višja od napovedi, januarski upad maloprodaje za 0,2 odstotka in nazadnje udarec februarskega poročila o trgu dela, ki je teden zaznamoval kot najslabšega za Wall Street v zadnjih petih mesecih.

Za prihodnji teden bo osrednji motiv nafta. Dokler pretok skozi Hormuško ožino ostaja moten in Irak skupaj s Kuvajtom omejujeta proizvodnjo, bo vsak skok energetskih cen znova prožil strah pred stagflacijo. Analitiki Edward Jones v tedenskem komentarju opominjajo, da geopolitični šoki trge dolgotrajno le redko prizadenejo in da nafta po takšnih šokih pogosto doseže vrh v prvih dneh ter nato postopoma pojenja; to drži le, če se plovba skozi Hormuško ožino normalizira. S&P 500 je zdaj 3,4 odstotka pod januarskim rekordnim vrhom – pri nadaljnjem padcu za dobrih šest odstotkov bi indeks uradno vstopil v korekcijsko ozemlje. Vlagatelji bodo v prihodnjih dneh obenem pozorni na sveže podatke o inflaciji v evroobmočju in sporočila centralnih bank, ki bodo morale tehtati med tveganjem za rast in cenovnimi pritiski, ki jih poganja energetski šok.