Izola je lani dosegla najboljše turistične rezultate doslej. Po podatkih Turističnega združenja Izola so v letu 2025 zabeležili približno 165.000 prihodov turistov, kar je štiri odstotke več kot leto prej, število prenočitev pa se je povečalo na rekordnih 580.000, kar je dvoodstotna rast. A ključno pri teh številkah ni zgolj rekord, temveč dejstvo, da se je rast zgodila predvsem izven glavne poletne sezone.
Julij in avgust, ki tradicionalno predstavljata vrhunec turistične sezone, sta v Izoli ostala skoraj nespremenjena glede na leto prej. Povsem drugačna slika se pokaže pri ostalih mesecih. V obdobju brez julija in avgusta so v Izoli zabeležili približno šest odstotkov več prihodov turistov in skoraj tri odstotke več prenočitev.
To pomeni, da se destinacija vse bolj odmika od modela izrazite sezonskosti, ki je za obalna mesta pogosto vir pritiska na infrastrukturo, prebivalce in okolje.
Struktura rasti kot zavestna usmeritev
Na Turističnem združenju Izola poudarjajo, da takšna struktura rasti ni naključje. Gre za rezultat večletnih prizadevanj, zapisanih že v prejšnji strategiji razvoja turizma, in ostaja ena ključnih usmeritev tudi v novi strategiji razvoja turizma 2026–2030.
Cilj je jasen: bolj enakomerno razporejen obisk skozi vse leto, manjši pritisk v poletnih mesecih ter stabilnejše poslovno okolje za ponudnike turističnih storitev.
Bolj uravnotežen turizem za mesto
Direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič poudarja, da ima tak razvoj pomembne posledice tudi za kakovost življenja v mestu. Po njegovih besedah bolj enakomeren obisk pomeni manjšo obremenitev prostora, bolj predvidljiv ritem dela in večjo vključenost lokalnega prebivalstva.
Izola si, kot pravi, ne želi postati zgolj kulisa za turiste, temveč kraj, kjer prebivalci ostajajo, delajo in soustvarjajo ponudbo. Prav avtentičnost, vsakdanji utrip in lokalno znanje so tisto, kar sodobni gostje vedno bolj iščejo.
Lokalna zgodba kot temelj promocije
K podaljševanju sezone pomembno prispevajo tudi ciljno usmerjene promocijske aktivnosti, ki jih Izola razvija v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Eden prepoznavnejših projektov je Viri izolskih okusov, ki skozi zgodbe ribičev, oljkarjev in gostincev predstavlja lokalno identiteto destinacije.
Namesto množičnega nagovarjanja turistov Izola gradi na pripovedih, izkušnjah in osebnem stiku, kar se kaže tudi v večjem zanimanju za obisk zunaj klasične sezone.
Poleg vsebinskega turizma Izola krepi tudi dogodkovno ponudbo. Med najbolj prepoznavnimi so kulinarični dogodki Pomoli okusov, ki povezujejo lokalne ponudnike hrane in vina ter obiskovalcem ponujajo izkušnjo, vezano na prostor in letni čas.
Ob tem destinacija razvija tudi nove komunikacijske formate, kot so turistični podkasti, s katerimi nagovarja goste, ki iščejo več kot klasične promocijske vsebine.
Primerjava s predkoronskim letom potrjuje trend
Če leto 2025 primerjamo z zadnjim rekordnim predkoronskim letom 2019, so rezultati še bolj zgovorni. Izola je lani zabeležila 11 odstotkov več prenočitev in 14 odstotkov več prihodov turistov kot leta 2019.
Pri tem je rast v poletnih mesecih znašala le okoli dva odstotka, medtem ko so ostali meseci skupaj prinesli kar 18-odstotno rast prenočitev. To potrjuje, da se struktura turizma v Izoli dolgoročno spreminja.
Manj pritiska, več stabilnosti
Za lokalno gospodarstvo tak trend pomeni večjo stabilnost. Ponudniki nastanitev, gostinci in drugi turistični delavci niso več povsem odvisni od dveh poletnih mesecev, temveč lahko dejavnost načrtujejo skozi večji del leta.
To zmanjšuje tudi tveganja, povezana z vremenskimi razmerami, prometnimi obremenitvami in sezonskimi nihanji povpraševanja.
Preberite več:
Primer Izole kaže, da je mogoče tudi na slovenski obali razvijati turizem, ki ni ujet v ozke sezonske okvire. S kombinacijo lokalnih zgodb, premišljenih dogodkov in jasne strategije se destinacija postopno preusmerja v model, ki je prijaznejši do prebivalcev in privlačnejši za sodobne goste. Če se bo trend nadaljeval, bi Izola lahko postala referenčni primer za druga obalna mesta, ki se soočajo s podobnimi izzivi.
