December je v poslovnem svetu posebna zgodba. Če se večina zaposlenih veselí praznikov, obdarovanja in tradicionalne božičnice, ga delodajalci vidijo povsem drugače. To je mesec, ko se stroški dela dvignejo na absolutni letni vrh, računovodski servisi delajo na robu zmogljivosti, likvidnost pa zahteva natančno planiranje tedne vnaprej.
V gospodarstvu se december že dolgo ne obravnava kot običajen obračunski mesec, temveč kot finančno poročilo leta, v katerem se seštejejo redne obveznosti, zakonodajne zahteve in dodatna plačila, ki jih podjetja ne morejo več ignorirati ali prelagati.
Vsi zaposleni, ki prejemajo plačo za november, morajo izplačilo dobiti najkasneje 18. decembra. In prav tako, kar je ključni zimski problem, mora biti do istega datuma poravnana tudi obvezna božičnica, ki letos (po dogovorjenem socialnem sporazumu) znaša 639 evrov. To pomeni, da že samo minimalna zakonsko določena obveznost dvigne strošek dela na raven, ki jo številna mikro in mala podjetja občutijo kot resno finančno breme.
Da dobimo realnejšo sliko, poglejmo konkreten primer zaposlenega, ki prejema povprečno slovensko bruto plačo. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS znaša povprečna bruto plača približno 2.327 EUR. Če podjetje decembra izplača redno plačo in obvezno božičnico, se skupni strošek delodajalca hitro približa 2.966 EUR bruto, še preden sploh upoštevamo prispevke delodajalca, administrativne stroške, morebitne dodatke ali nadure.
Decembra najbolj obremenjeni
To je minimum, ki ga decembra občuti skoraj vsak delodajalec v Sloveniji. Ob tem računovodski servisi opozarjajo, da je prav december njihov absolutno najbolj obremenjen mesec. Po podatkih računovodja.com in stanovskih zbornic, kot je OZS, morajo do sredine decembra zaključiti dvakrat več postopkov kot običajno, med njimi obračune rednih plač, izračune božičnic, popravke obračunov, usklajevanje regresov in pripravo na letna poročila. V praksi to pomeni, da delodajalci pogosto nimajo niti ene same fleksibilne rešitve, saj mora biti vse opravljeno do 18. decembra, zato se roki neprestano prekrivajo.
Vendar pa razumevanje decembrskih stroškov ni pomembno le zaradi administrativnih rokov. Pomembno je predvsem zaradi obsega vpliva. Koliko zaposlenih v Sloveniji bo decembra dejansko prejelo božičnico?
Po zadnjih podatkih statističnega urada je v državi približno 930 tisoč zaposlenih. Če bi vsi prejeli vsaj zakonsko obvezni minimum, bi to pomenilo skoraj 600 milijonov evrov neposrednega stroška gospodarstva v samo enem mesecu in to samo za božičnice, brez plač.
Resničnost pa je bolj raznolika. Veliki sistemi, državne institucije, občine in podjetja z močnejšo kapitalsko podlago izplačujejo božičnice rutinsko. Po drugi strani pa mikro podjetja (po podatkih AJPES je v Sloveniji registriranih več kot 220 tisoč gospodarskih subjektov, od tega velika večina mikro podjetij) nosijo največje breme. Prav ti delodajalci pogosto opozarjajo na enega ključnih problemov: obvezno izplačilo božičnice ni vedno v skladu z dejanskim stanjem v panogi, temveč predstavlja enoten strošek, ki ga morajo kriti vsi, ne glede na marže, likvidnost ali sezonsko nihanje prihodkov.
| Strošek | Znesek na zaposlenega (bruto) | Skupni izdatek (primer) | Rok |
|---|---|---|---|
| Redna plača (povprečna bruto) | 2.200 € | — | do 18. dec |
| Obvezna božičnica | 639 € | — | do 18. dec |
| Skupaj (min, bruto) / na zapos. | ≈ 2.839 € | — | do 18. dec |
| Skupni strošek — mikro podjetje (10 zaposlenih) | — | ≈ 28.390 € bruto | do 18. dec |
| Skupni strošek — srednje podjetje (50 zaposlenih) | — | ≈ 141.950 € bruto | do 18. dec |
| Skupni strošek — večje podjetje (200 zaposlenih) | — | ≈ 567.800 € bruto | do 18. dec |
| Opomba | Zneski so bruto; dejanski neto zneski so odvisni od davkov, prispevkov in osebnih olajšav. Če podjetje izplača tudi 13. plačo, se skupni strošek ustrezno poveča. | ||
| Viri: SURS | AJPES | |||
Če k temu dodamo še dejstvo, da številni zasebni delodajalci decembra izplačajo tudi 13. Plačo, najpogosteje kot nagrado za uspešno poslovno leto, dobimo sliko v kateri lahko december za podjetje pomeni od 2 do 3 mesece stroškov dela, skoncentriranih v enem samem obračunskem ciklu. Zato ni presenetljivo, da je december za računovodske hiše in podjetja mesec, ki zahteva največ finančnega načrtovanja.
Pozitiven makroekonomski učinek
Praznična izplačila delujejo kot stimulans za gospodarstvo. Božičnice povečajo porabo, še posebej v sektorjih trgovine, gastronomije in turizma, zato se del stroška, ki ga delodajalci plačajo, vrača v sistem v obliki potrošnje in DDV prihodkov. To je eden glavnih razlogov, zakaj gospodarstvo tudi v obdobjih ohlajanja ohranja določeno stabilnost v zadnjem kvartalu.
Decembrske obveznosti pa pomembno vplivajo tudi na medletno analizo likvidnosti. Podjetja, ki se zanašajo na tekoče prihodke, imajo decembra pogosto težave z gotovinskim tokom. Zato strokovnjaki svetujejo, da se stroški dela v zadnjem četrtletju načrtujejo najmanj tri mesece vnaprej. Ne gre namreč za nepredvidljiv strošek, temveč za predvidljivo, a izjemno koncentrirano finančno obveznost, ki jo je treba vključiti v letno strategijo.
Preberite več:
Decembrski obračuni niso zgolj administrativno breme, temveč strukturiran finančni izziv. Za zaposlenega je to običajno najlepši mesec v letu. Za delodajalca pa predstavlja test odpornosti poslovnega modela, sistemske urejenosti in sposobnosti načrtovanja.
