Nafta je v torek zjutraj poskočila nad 105 dolarjev za sod, a se je do popoldneva vrnila proti 103 dolarjem. Zlato ostaja nad psihološko mejo 5.000 dolarjev za unčo, evropske cene plina pa so 70 odstotkov nad predvojno ravnjo. Osemnajsti dan konflikta med Združenimi državami, Izraelom in Iranom ne prinaša znakov umirjanja. Iranski droni so v noči zadeli naftno infrastrukturo v Združenih arabskih emiratih, Trumpov poziv k pomorski koaliciji ostaja brez odgovora, Federal Reserve pa danes začenja dvodnevno zasedanje, na katerem mora ob rekordni ceni nafte presojati inflacijska tveganja in nevarnost recesije.
Referenčna cena surove nafte Brent je ob odprtju evropskih trgov dosegla 105,26 dolarja za sod, poroča portal Investing.com, a se je do popoldneva umirila na okoli 103 dolarje. CNBC je ob 4.32 po srednjeevropskem času zabeležil rast za štiri odstotke, na 103,65 dolarja, ameriška referenca WTI pa je pridobila 4,2 odstotka, na 97,08 dolarja. Obe ceni sta za več kot 40 odstotkov nad ravnjo 27. februarja, dneva pred začetkom vojaške operacije.
V noči na torek je iranski dron zanetil požar v naftni industrijski coni Fudžajra, edinem izvoznem terminalu Združenih arabskih emiratov, ki obide Hormuško ožino, je sporočila Al Jazeera. Terminal je povezan z naftovodom Habšan-Fudžajra, ki dnevno prečrpa 1,5 milijona sodov surove nafte. Nalaganje nafte je bilo začasno prekinjeno, navaja Reuters. Istega dne je UKMTO, britanski center za pomorske operacije, zabeležil projektilni zadetek tankerja 23 navtičnih milj vzhodno od Fudžajre. Napadeni tanker je 21. plovilo, ki je od začetka spopadov 28. februarja prijavilo incident v Arabskem zalivu, Hormuški ožini ali Omanskem zalivu.
Izvoz nafte iz osmih zalivskih držav je v tednu do 15. marca padel za 61 odstotkov, v primerjavi s februarjem, na povprečno 9,71 milijona sodov dnevno, navajajo podatki analitične družbe Kpler, ki jih objavlja Reuters. Pred vojno je skozi ožino dnevno prešlo okoli 13 milijonov sodov, kar predstavlja 31 odstotkov svetovne pomorske trgovine s surovo nafto, ocenjuje Kpler. Po podatkih UKMTO dnevno prepluje ožino največ pet plovil v primerjavi s predvojnim povprečjem 138.
Približno tisoč tankerjev po poročanju Al Jazeere čaka na obeh straneh ožine. Iran je selektivno dovolil prehod posameznim plovilom pod zastavami Turčije, Indije in Pakistana, medtem ko zahodna plovila označuje za legitimne tarče. Iranski zunanji minister Abbas Araghči je za CBS dejal, da se je z zahtevami po prehodu obrnilo več držav, odločitev pa je v rokah vojske.
Predsednik Trump je v nedeljo ponovil zahtevo, naj Kitajska, Francija, Japonska, Združeno kraljestvo in Južna Koreja pošljejo vojne ladje za zaščito plovbe. Wall Street Journal je ob sklicevanju na ameriške uradnike poročal, da bo Washington najkasneje ta teden napovedal večdržavno eskortno koalicijo. Odziv je za zdaj mlačen. Japonska in Avstralija sta v ponedeljek sporočili, da ne nameravata napotiti plovil. Britanski premier Keir Starmer je izjavil, da se Združeno kraljestvo ne bo pustilo potegniti v širši konflikt. Tiskovni predstavnik nemškega kanclerja Friedricha Merza je dodal, da je mandat za uporabo Nata v tem primeru odsoten. Kitajska je pozvala k takojšnji prekinitvi vojaških operacij.
Nizozemska terminska pogodba TTF, evropska referenca za zemeljski plin, se je v ponedeljek gibala med 50,75 in 52,15 evra na megavatno uro, piše Investing.com. Pred začetkom spopadov je bila cena okoli 30 evrov, 3. marca pa je za kratek čas presegla 60 evrov, kar je skoraj dvakratnik predvojne ravni. Goldman Sachs je v ponedeljkovi analizi opozoril, da bi mesec dni blokade Hormuške ožine lahko pognal TTF in azijsko referenco JKM proti 74 evrom na megavatno uro, na raven, ki je leta 2022 med evropsko energetsko krizo sprožila drastično zmanjšanje porabe. HSBC je v nedeljo napovedal, da bodo evropske cene plina v letu 2026 v povprečju za 40 odstotkov višje od prejšnjih napovedi in da bodo ostale povišane vse do leta 2027, je objavil Bloomberg.
| ENERGENTI, ZLATO IN POMORSKI PROMET PRED VOJNO IN DANES | ||||
|---|---|---|---|---|
| Kazalnik | Enota | 27. feb. 2026 | 17. mar. 2026 | Sprememba |
| Brent surova nafta | USD/sod | 71,32 | 103,00 | +44 % |
| TTF zemeljski plin | EUR/MWh | 30,00 | 51,00 | +70 % |
| Zlato | USD/unča | 5.226 | 5.012 | -4,1 % |
| VLCC najemnina | USD/dan | 218.000 | 423.736 | +94 % |
| Izvoz nafte iz Zaliva | mio. sodov/dan | 25,13 | 9,71 | -61 % |
| Tranziti skozi Hormuško ožino | plovil/dan | 138 | 5 | -96 % |
| Viri: CRS, Investing.com, Fortune, LSEG, Kpler/Reuters, UKMTO | Lider.si | |||
Plin je dolgoročno morda bolj ogrožen od nafte. Katar, ki pokriva petino svetovnega izvoza utekočinjenega zemeljskega plina, je 2. marca ustavil proizvodnjo LNG v obratih Ras Laffan in Mesaieed po iranskih dronskih napadih in razglasil višjo silo. Rapidan Energy ocenjuje, da bo za popoln zagon obratov potrebnih več tednov, ne dni, saj kompleks še nikoli ni bil v celoti ustavljen, piše CNBC. Kuvajt je 7. marca ravno tako razglasil višjo silo in zmanjšal proizvodnjo nafte. Združeni arabski emirati so znižali proizvodnjo.
Aprilska terminska pogodba za zlato je v torek odprla pri 5.012,20 dolarja za trojsko unčo, 0,2 odstotka nad ponedeljkovim zaključkom, je sporočil Yahoo Finance. Promptna cena je ob 8.30 po vzhodnoameriškem času znašala 5.033,18 dolarja, navaja portal JM Bullion. Unča zlata je tako za več kot 2.000 dolarjev dražja kot pred letom dni, ugotavlja Fortune. Rast je posledica bega v varno zavetje ob geopolitični negotovosti in pričakovanju, da bo Federal Reserve na dvodnevnem zasedanju, ki se začne danes, pustila obrestne mere nespremenjene. Trgi ne pričakujejo znižanja, a so pozorni na morebitne signale o prihodnji politiki, saj dražja nafta krepi inflacijske pritiske.
Baker je na severnoameriškem trgu v prvem tednu marca rahlo oslabel, aluminij pa je pridobil na široki fronti, navaja indeks ScrapMonster. Na letni ravni so ameriški proizvajalski indeksi za aluminijaste izdelke poskočili za 33 odstotkov, za jeklene za 20,7 odstotka in za bakrene za 15,7 odstotka, a gre pretežno za posledico carinskih tarif, ne pa neposredno za vpliv krize v Hormuški ožini. Axios opozarja, da blokada ne zadeva le nafte in plina, temveč tudi surovine za umetna gnojila, aluminij in jeklo.
Mednarodna agencija za energijo je 11. marca napovedala doslej največjo sprostitev strateških rezerv v obsegu 400 milijonov sodov. Ameriško ministrstvo za energijo ocenjuje svetovno dnevno porabo nafte in tekočih goriv na 105,17 milijona sodov. Sproščene rezerve torej zadoščajo za slabe štiri dni svetovne porabe ali za 20 dni običajnega pretoka skozi Hormuško ožino. Analitik Aldandeni je za Al Jazeero ocenil, da lahko rezerve začasno pomirijo paniko na trgih, ne morejo pa nadomestiti onemogočene plovne poti. Geopolitična premija na sod znaša približno 40 dolarjev nad ravnjo, ki bi jo narekovale tržne razmere same, je dodal.
Norveška pomorska zavarovalnica Gard in Skuld, britanski NorthStandard ter londonski P&I Club so preklicali vojno kritje za plovila v regiji, je zapisal CNBC. Dnevna najemnina za supertanker razreda VLCC, ki prevaža dva milijona sodov nafte s Srednjega vzhoda na Kitajsko, je 3. marca dosegla rekordnih 423.736 dolarjev, kar je 94 odstotkov več kot dan prej, navajajo podatki LSEG.
Capital Economics v analizi z 9. marca ocenjuje, da bi ob hitrem koncu spopadov nafta lahko do konca leta padla na 65 dolarjev za sod. V primeru daljšega konflikta pa napoveduje rast do 130 dolarjev v drugem četrtletju in ob trimesečni blokadi celo povprečje 150 dolarjev v naslednjem polletju. Od prvega scenarija je trg danes daleč. Izraelska vojska je v noči na torek sporočila, da je bil v napadu ubit iranski varnostni šef Ali Laridžani, a Teheran trditve ni potrdil. Dokler naftni tankerji stojijo in novi vrhovni vodja Iranu Mojtaba Hamenej vzdržuje blokado ožine kot orodje pritiska, trgi nimajo razloga za optimizem.














En odgovor
To predstavlja resno težavo v globalni ponudbi in lahko še poveča volatilnost energetskih trgov.