Slovenska zunanja trgovina je v novembru 2025 ostala razmeroma stabilna, ob tem pa podatki za prvih enajst mesecev leta kažejo precej bolj izrazit premik. Rast blagovne menjave je bila v tem obdobju občutno močnejša pri izvozu kot pri uvozu, kar se odraža tudi v presežku na ravni skoraj celotnega leta. Podatki statističnega urada kažejo na nadaljevanje trenda, po katerem slovensko gospodarstvo vse bolj temelji na izvozu, zlasti na trgih zunaj Evropske unije.
V novembru 2025 je vrednost izvoza blaga dosegla 5,5 milijarde evrov, kar je bilo za 0,2 odstotka več kot novembra leto prej. Uvoz je znašal 5,8 milijarde evrov in je bil medletno nižji za 0,6 odstotka. Gibanja na mesečni ravni so bila torej razmeroma umirjena, brez večjih nihanj, ki bi kazala na preobrat v trendih.
Pokritost uvoza z izvozom je v tem mesecu znašala 94,1 odstotka, primanjkljaj v blagovni menjavi pa približno 0,3 milijarde evrov. To pomeni, da je Slovenija v novembru uvozila nekoliko več, kot je izvozila, a razlika ni bila izrazita.
Razlike med EU in nečlanicami postajajo vse večje
Podrobnejši pogled razkrije zanimivo strukturo menjave. Izvoz v članice Evropske unije se je novembra povečal za 1,6 odstotka, medtem ko se je izvoz v nečlanice EU zmanjšal za 1,1 odstotka. Če iz teh številk izločimo posle oplemenitenja, je bil padec izvoza v nečlanice še nekoliko večji.
Pri uvozu so bila gibanja podobno zadržana, saj je uvoz iz EU upadel za 0,9 odstotka, iz nečlanic EU pa za 0,3 odstotka, pri čemer je uvoz brez poslov oplemenitenja iz slednjih celo zrasel.
Ti podatki kažejo, da so kratkoročna nihanja predvsem posledica strukture poslov in ne splošnega upada povpraševanja.
Prvih enajst mesecev je slika bistveno bolj optimistična
Če nam mesečni podatki ponujajo zadržano sliko, pa je pogled na prvih enajst mesecev leta 2025 precej bolj izrazit. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 se je vrednost izvoza povečala za 17,2 odstotka in dosegla 66,7 milijarde evrov, medtem ko se je uvoz povečal le za 2,0 odstotka, na 64,9 milijarde evrov.
Rezultat tega razkoraka je presežek v blagovni menjavi v višini 1,7 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je znašala 102,6 odstotka. To pomeni, da je Slovenija v tem obdobju ustvarila več izvozne kot uvozne vrednosti.
Nečlanice EU glavni motor rasti izvoza
Najbolj izstopajoč podatek v letošnji strukturi je rast izvoza v države nečlanice EU. V prvih enajstih mesecih leta se je vrednost izvoza v te države povečala za kar 33,5 odstotka, medtem ko je izvoz v EU zrasel le za 1,4 odstotka.
To kaže na vse večjo usmerjenost slovenskih podjetij na globalne trge zunaj EU, kar pomeni več priložnosti, a tudi večjo izpostavljenost geopolitičnim in valutnim tveganjem.
Preberite več:
Močnejša rast izvoza od uvoza je za gospodarstvo praviloma pozitiven signal. Pomeni večjo konkurenčnost podjetij, boljše izkoriščanje tujih trgov in ugodnejše razmerje v zunanji bilanci. Hkrati pa podatki opozarjajo, da je slovensko gospodarstvo vse bolj odvisno od dogajanja na trgih zunaj EU, kjer so razmere pogosto manj predvidljive.
