Hrvaški naftovodni operater je v prvih devetih mesecih ustvaril 33,3 milijona evrov čistega dobička, a izguba tretjine prihodkov zaradi sankcij proti NIS grozi dolgoročni vzdržnosti poslovanja.
Član uprave hrvaškega naftovoda Janaf Vladislav Veselica je v izjavi za Poslovni dnevnik potrdil, da pregovori z madžarsko skupino MOL o novem letnem transportnem sporazumu tečejo v konstruktivni atmosferi in da pričakuje sklenitev pogodbe za leto 2026 še pred koncem decembra. O količinah, za katere bo sklenjen dogovor, je po Veseličevih besedah prezgodaj govoriti, a gre za ključno partnerstvo za finančno stabilnost družbe v času, ko ameriške sankcije proti srbski Naftni industriji Srbije že dva meseca onemogočajo izvajanje pogodbe o transportu desetih milijonov ton nafte do konca prihodnjega leta.
Veselica je v intervjuju razkril zaskrbljenost zaradi dolgoročne strategije MOL, ki po njegovem mnenju že dolgo načrtno prevzema vse rafinerije na trasi jadranskega naftovoda. Madžarska skupina je z nakupom deleža v Ini pridobila rafineriji v Sisku in Urinju, od leta 2000 nadzira slovaško rafinerijo Slovnaft v Bratislavi, rafinerija Szazhalombatta je izvorno madžarska, zdaj pa je MOL tudi med kandidati za prevzem rafinerije v Pančevu. Po poročanju Moscow Times so ruski namestnik premierja Aleksander Novak in drugi uradniki potrdili, da sta Vladimir Putin in Viktor Orbán na srečanju konec novembra razpravljala o prodaji ruskih naftnih sredstev v Srbiji, Bolgariji in Romuniji madžarski skupini.
Dogovor med Beogradom in Budimpešto o gradnji novega naftovoda, ki bi NIS povezal z naftovodom Družba, Veselica označuje za alarm za vse, ki strateško razmišljajo o prihodnosti Janafa. Če se ne najde rešitev in NIS ostane dolgoročno sankcioniran, bo hrvaški operater izgubil okoli tretjino vseh prihodkov, kar je po Veseličevih besedah močan udarac na poslovanje. A član uprave izraža prepričanje, da bo politična volja za rešitev najdena, saj nikomur ni v interesu, da bi se Srbija znašla v položaju negotove oskrbe z naftnimi derivati.
Finančni rezultati za obdobje od januarja do septembra kažejo na posledice geopolitičnih pretresov. Po podatkih iz poročila družbe je Janaf ustvaril 33,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 10,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Skupni prihodki so znašali 96,4 milijona evrov in bili za 3,3 odstotka nižji kot leto prej. Prihodki iz temeljne dejavnosti, torej transporta ter skladiščenja nafte in naftnih derivatov, so dosegli 90,6 milijona evrov, kar predstavlja padec za 2,5 odstotka. Poslovanje s tujimi odjemalci je prineslo 62 milijonov evrov oziroma 68,4 odstotka prihodkov iz temeljne dejavnosti.
Veselica je izpostavil tudi Kazahstan kot strateško vse pomembnejšega igralca na globalnih naftnih trgih. Janaf je pred dvema letoma podpisal memorandum o razumevanju s kazahstansko nacionalno naftno družbo KazMunayGas, ki proizvede med 1,8 in 2 milijona sodov nafte dnevno in razpolaga z okoli 30 milijardami sodov dokazanih rezerv. Za morebitni vstop v raziskovanje in proizvodnjo bo po Veseličevih besedah potrebno spremeniti temeljne dokumente družbe prek skupščine, a poudarja, da ima pobuda podporo hrvaške vlade in gospodarske diplomacije.
Na področju diverzifikacije Janaf nadaljuje prehod k obnovljivim virom, je pojasnil Veselica. Z gradnjo in prevzemom sončnih elektrarn družba zdaj pokriva 86 odstotkov lastnih potreb po električni energiji, na terminalu Omišalj pa gradijo štiri nove rezervoarje za naftne derivate s skupno prostornino 80 tisoč kubičnih metrov, kar bo okrepilo položaj na sredozemskem promptnem trgu. Član uprave napoveduje pospešitev dejavnosti pri prevzemih na področju solarne, geotermalne in vetrne energije z dolgoročnim ciljem, da Janaf preraste v sodobno energetsko podjetje in pomembnega igralca na hrvaškem trgu električne energije.
Za Slovenijo ima dogajanje okoli Janafa neposreden pomen. Naftovodna infrastruktura poteka tudi skozi slovensko ozemlje in zagotavlja povezanost z jadranskim energetskim koridorjem. Morebitna konsolidacija rafinerij vzdolž celotne trase pod nadzorom ene same skupine bi lahko vplivala na pogajalski položaj vseh uporabnikov sistema, vključno s slovenskimi energetskimi podjetji, ki so odvisna od stabilne in konkurenčne oskrbe z naftnimi derivati.
