Hrvaški upravljavec naftovoda Jadranski naftovod (Janaf) je lani ustvaril 34 milijonov evrov čistega dobička, 29,9 odstotka manj kot leto prej. Dobiček so potegnile navzdol ameriške sankcije, ki so od januarja 2025 ohromile poslovanje srbske rafinerije NIS, Janafovega največjega tujega partnerja.
Bruto dobiček se je skrčil za enak odstotek, na 41,4 milijona evrov, je Janaf sporočil v objavi na zagrebški borzi. Oba dobička sta kljub padcu za 9,1 odstotka presegla načrtovane vrednosti.
Skupni prihodki so znašali 127 milijonov evrov, 6,8 odstotka manj kot leta 2024 in 3,1 odstotka pod načrtom. Prihodki od prevoza in skladiščenja surove nafte ter naftnih derivatov so se znižali na 117 milijonov evrov — 6,6 odstotka manj medletno in 7,6 odstotka pod načrtovanim.
Sankcije so se najbolj poznale pri tujih poslih. Prihodki od osnovne dejavnosti s tujimi naročniki so padli za 10,1 odstotka, na 78,2 milijona evrov, 12,2 odstotka pod načrtom. Domači prihodki od osnovne dejavnosti so medtem zrasli za 1,4 odstotka, na 38,3 milijona evrov.
Januarja 2025 je ameriško finančno ministrstvo uvedlo sankcije proti NIS, ki je v lasti ruskega Gazprom Nefta, in od tedaj Janaf posluje v negotovosti. Januarja letos je madžarski MOL sporočil, da je z Gazprom Neftom podpisal zavezujoči sporazum o nakupu 56,15-odstotnega deleža v NIS. Podpis dokončne pogodbe je predviden marca.
Skupni stroški so lani narasli za 10,8 odstotka, na 85,5 milijona evrov, kar je ob padajočih prihodkih dodatno stisnilo marže.
