Ljubljanski župan Zoran Janković je danes napovedal, da bodo v mestnem svetu pripravili predlog za posvetovalni referendum o gradnji sežigalnice odpadkov v prestolnici. Očitke civilne družbe o netransparentnosti pri pripravi projekta, vrednega okrog 200 milijonov evrov, zavrača. Maja bo v Kinu Šiška velika javna tribuna, na katero bodo povabili tako zagovornike kot nasprotnike projekta.
“Vsak od nas, ki razlaga, ali je za ali proti, naj sam pove, kaj bo naredil s svojimi smetmi,” je po poročanju RTV Slovenija dejal Janković na današnji novinarski konferenci. Skupaj z opozicijo bodo pripravili referendum, odločitev pa bo zadevala zgolj Ljubljano.
Župan je spomnil, da so pred skoraj štirimi leti skupaj s predstavniki mesta Dunaj na javnem dogodku predstavili zamisel o sežigalnici, takrat pa iz vrst nasprotnikov ni bilo nikogar. Opozoril je tudi na zakonodajo, po kateri se v sežigalnicah v Sloveniji energetsko izrabljajo le domači odpadki, ne pa tudi tisti iz tujine.
Sežigalnica, ki naj bi stala ob Regionalnem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) na Barju, bi po načrtih mestne občine in javnih podjetij Energetika Ljubljana ter Voka Snaga zagotavljala toploto za okrog 20 tisoč gospodinjstev. Mestna občina trenutno za izvoz gorljive frakcije odpadkov v tujino plačuje približno 20 milijonov evrov letno. Janković ocenjuje, da bi Ljubljana s sežigalnico dosegla 70- do 75-odstotno energetsko samozadostnost, zrak pa bi bil po njegovih besedah še bolj čist, saj je mesto uporabo premoga že zmanjšalo za 70 odstotkov.
Predstavniki civilne družbe so v ponedeljek sporočili, da je pred tako veliko investicijo v potencialni vir dodatnega onesnaženja treba dokazati, da je rešitev optimalna z vidika varovanja okolja in zdravja prebivalstva. Mreža Plan B za Slovenijo opozarja, da je Ljubljana kotlinsko mesto s pogostimi temperaturnimi obrati v hladnejših mesecih, kar otežuje razpršitev izpustov.
Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) iz leta 2025 se je Ljubljana na lestvici kakovosti zraka uvrstila na 709. mesto od skupno 761 analiziranih evropskih mest. Agencija za okolje RS (Arso) je sicer potrdila verodostojnost teh podatkov, a obenem dodala, da zakonske mejne vrednosti na merilnih mestih zadnja leta niso presežene in da se kakovost zraka v prestolnici iz leta v leto izboljšuje.
Odprto ostaja tudi vprašanje stroškov. Po vladni uredbi bo koncesija za sežig podeljena za 30 let, obrat pa je treba postaviti in zagnati v sedmih letih po podelitvi. Rok za oddajo ponudb na koncesijski razpis se je iztekel 9. februarja letos. Nekateri svarijo, da bi vključitev sežiganja odpadkov v evropski sistem trgovanja z emisijskimi kuponi po letu 2026 ekonomsko sliko lahko spremenila.
Mestna občina in Energetika Ljubljana izpostavljata, da sežigalnica ne pomeni le reševanja vprašanja odpadkov, temveč tudi umik premoga iz energetske oskrbe mesta. Ljubljana gorljive frakcije zdaj izvaža na Nizozemsko, v Nemčijo, Avstrijo in Grčijo. Sežigalnica bi to energijo zadržala doma in po ocenah občine znižala ceno ogrevanja.
Janković je danes zatrdil, da bo postopek potekal v skladu z vsemi pravili, vključno s presojo vplivov na okolje. “Ne vem, kaj bi bilo bolj transparentno kot to,” je dejal ob napovedi javne tribune.
Poleg Ljubljane postopki za gradnjo sežigalnice tečejo tudi v Mariboru, medtem ko bi v Celju razširili že obstoječo napravo. Skupaj naj bi trije koncesionarji sežigali 140 tisoč ton odpadkov letno.
