S prihodom novega leta stopa v veljavo več sprememb, ki bodo vplivale tako na upokojence kot na zaposlene in brezposelne. Januar 2026 prinaša prve konkretne ukrepe pokojninske reforme ter novosti novele Zakona o urejanju trga dela. Čeprav gre za postopne spremembe, nekatere začnejo veljati že takoj in bodo vplivale na višje pokojnine in nove možnosti krajšega delovnega časa pred upokojitvijo.
Pokojninska reforma, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je zasnovana kot odgovor na demografske spremembe in staranje prebivalstva. Cilj reforme je zagotoviti bolj pravičen in vzdržen pokojninski sistem, hkrati pa izboljšati socialno varnost sedanjih in prihodnjih upokojencev. Večina sprememb se bo uvajala postopoma med letoma 2028 in 2035, a nekatere pomembne novosti začnejo veljati že v naslednjem letu.
Višje pokojnine in prvi sistemski zimski dodatek
Med najpomembnejšimi novostmi, ki bodo veljale že v letu 2026, so izboljšave na področju najnižjih pokojnin. Zvišujejo se najnižje invalidske pokojnine ter zagotovljena starostna in invalidska pokojnina. Poleg tega se zvišujejo odmerni odstotki za najnižjo pokojnino, vdovsko in družinsko pokojnino, kar pomeni, da bodo nekateri prejemniki že prihodnje leto prejeli nekoliko višje zneske.
Pomembna sprememba je tudi ukinitev omejitve, po kateri se je pri družinski pokojnini upoštevalo največ tri otroke. Po novem bodo upoštevani vsi otroci, kar izboljšuje položaj večjih družin. Ob tem je decembra 2025 večina upokojencev že prejela zimski dodatek, ki je bil tokrat prvič izplačan v okviru sistemske ureditve. Reforma namreč uvaja zimski dodatek kot stalni ukrep tudi v prihodnjih letih.
Varstveni dodatek dostopnejši tudi mlajšim upokojencem
Ena pomembnejših sprememb zadeva varstveni dodatek. Od januarja 2026 bo ta pripadal tudi upokojencem, mlajšim od 65 let, kar doslej ni bilo mogoče. Hkrati se ukinja ugotavljanje dolžnosti preživljanja staršev s strani polnoletnih otrok, kar je bila za mnoge družine dolgotrajna in zapletena administrativna ovira.
Gre za spremembo, ki ima jasen socialni učinek, saj razširja krog upravičencev do dodatne pomoči in zmanjšuje pritisk na družinske odnose. Ukrep je bil predstavljen kot eden ključnih korakov k večji socialni varnosti starejših z nizkimi prihodki.
Zagotovljena vdovska pokojnina
Pomembno obvestilo velja tudi za prejemnike vdovskih pokojnin. Državni zbor je decembra 2024 sprejel novelo zakona, ki obstoječim upravičencem omogoča podaljšan rok za vložitev vloge za zagotovljeno vdovsko pokojnino. Ta rok se izteče 31. decembra 2026, zato pristojni znova opozarjajo, naj upravičenci pravočasno oddajo vlogo.
Ukrep je namenjen predvsem prejemnikom nižjih pokojnin, ki bi z uveljavitvijo te pravice lahko izboljšali svoj finančni položaj. Gre za enkratno možnost, ki je po izteku roka ne bo več mogoče uveljavljati za nazaj.
Spremembe na trgu dela: 80–90–100 in višja nadomestila
Z januarjem 2026 začne veljati tudi novela Zakona o urejanju trga dela. Ena najbolj izpostavljenih novosti je uvedba t. i. instituta 80–90–100. Ta omogoča delavcem pred upokojitvijo, da delajo krajši delovni čas (80 odstotkov), prejemajo 90 odstotkov plače, ob tem pa se jim v pokojninsko dobo še vedno šteje 100 odstotkov.
Ukrep je namenjen lažjemu prehodu iz aktivnega dela v upokojitev in razbremenitvi starejših delavcev. Hkrati novela zvišuje najnižji in najvišji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost, ki je vezan na minimalno plačo in se z njo tudi usklajuje.
Preberite več:
Na področju agencijskega dela zakon prinaša jasnejšo opredelitev dejavnosti in strožji nadzor, s ciljem preprečevanja zlorab. Dodana je tudi posebna spodbuda za zaposlitev brezposelnih, starejših od 59 let, ki se bo začela uporabljati 20. januarja 2026.
