Plače pri registriranih fizičnih osebah so v začetku leta nadaljevale rast, pri čemer januar prinaša zanimivo kombinacijo sezonskega učinka in širšega trenda. Povprečna bruto plača je dosegla 1.675 evrov, neto pa 1.103 evre, kar je opazen skok glede na december. Rast ni le nominalna, temveč tudi realna, kar kaže na to, da plače v tem segmentu dejansko dohitevajo inflacijo.
Na mesečni ravni so bruto plače zrasle za 3 odstotke, neto za 2,5 odstotka. Takšen skok na začetku leta ni neobičajen, vendar letošnji podatki statističnega urada potrjujejo, da se pritisk na dvig plač nadaljuje tudi v segmentu manjših delodajalcev. Na medletni ravni je rast še izrazitejša, bruto plače so višje za skoraj 10 odstotkov, kar postavlja ta del trga dela v isti trend kot širše gospodarstvo.
Podatki razkrivajo tudi precejšnje razlike med posameznimi dejavnostmi. Najvišje plače ostajajo v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer bruto presega 2.150 evrov, medtem ko so najnižje v dejavnostih, povezanih z mediji in produkcijo vsebin, kjer povprečna bruto plača ostaja pri okoli 1.330 evrih.
Zanimivo je, da prav dejavnosti z najnižjimi plačami beležijo tudi najhitrejšo rast. V založništvu, radiodifuziji ter produkciji in distribuciji vsebin so se plače na mesečni ravni zvišale za 8 odstotkov, kar kaže na določeno prilagajanje trga dela, kjer primanjkljaj kadra ali pritisk stroškov sili delodajalce v višja izplačila.
Plače pri registriranih fizičnih osebah (januar 2026)
| Kazalnik | Vrednost | Mesečna rast | Letna rast |
|---|---|---|---|
| Bruto plača | 1.675 € | +3,0 % | +9,7 % |
| Neto plača | 1.103 € | +2,5 % | +8,2 % |
| Povprečje (nov–jan) bruto | 1.630 € | – | – |
| Povprečje (nov–jan) neto | 1.075 € | – | – |
| Najvišja plača (zdravstvo) bruto | 2.152 € | – | – |
| Najnižja plača (mediji) bruto | 1.328 € | +8,0 % | – |
Plače rastejo, a razmerja se ne spreminjajo hitro
Čeprav plače rastejo, struktura ostaja podobna. Razlike med sektorji se zmanjšujejo počasi, kar pomeni, da trg dela ostaja razmeroma segmentiran. Višje dodane vrednosti še naprej prinašajo višje plače, medtem ko so dejavnosti z nižjo produktivnostjo bolj omejene pri rasti.
To ima neposreden vpliv na mobilnost delovne sile. Razlike v plačah med sektorji ostajajo eden ključnih razlogov za prehode zaposlenih, še posebej v času, ko podjetja iščejo kadre in so pripravljena ponuditi več.
Preberite več:
Podatki potrjujejo, da se pritisk na rast plač širi tudi izven največjih podjetij. Manjši delodajalci, ki delujejo kot registrirane fizične osebe, so pogosto bolj občutljivi na stroške, zato je rast v tem segmentu dober pokazatelj širših razmer na trgu dela. Ob tem ostaja odprto vprašanje, kako dolgo bo tak tempo vzdržen. Rast plač mora slediti produktivnosti, sicer se hitro prelije v višje cene ali pritisk na marže. Januar tako ne prinaša preobrata, ampak nadaljevanje trenda, kjer se ravnotežje med stroški dela in konkurenčnostjo vse bolj zaostruje.
En odgovor
Višje plače so lepa novica. A kaj, ko hkrati s plačami rastejo tudi cene, v denarnici se pa pozna kvečjemu minus.