Tuji imetniki ameriških državnih obveznic so ob koncu leta 2025 dosegli nov rekord. Po podatkih ameriškega finančnega ministrstva, ki jih zbira sistem Treasury International Capital (TIC) in so bili objavljeni 18. februarja, so tuje države, centralne banke in zasebni vlagatelji decembra skupaj držali za skoraj 9,3 bilijona dolarjev ameriških zakladnih vrednostnih papirjev. Novembrski podatki so kazali 9,36 bilijona, kar je bil takrat najvišji zabeleženi znesek.
Japonska je ohranila prvo mesto med tujimi upniki z okrog 1,2 bilijona dolarjev obveznic, kot poroča Reuters. Združeno kraljestvo je zasedlo drugo mesto s približno 888 milijardami, Kitajska pa je nazadovala na tretje mesto z okrog 683 milijardami, kar je najnižja raven od leta 2008. Peking že leta zmanjšuje izpostavljenost do ameriškega dolga. Na vrhuncu leta 2010 je kitajski delež med tujimi imetniki presegal 25 odstotkov, danes pa znaša manj kot osem.
Celoten obseg tujih naložb se je medletno znatno povečal. Oktobra 2025 so tuji imetniki držali 9,2 bilijona, šest odstotkov več kot 8,7 bilijona leto prej. Rast je bila neenakomerno razporejena med državami. Belgija je v prvih desetih mesecih leta 2025 povečala portfelj za 24 odstotkov, kar je bil največji relativni skok med večjimi imetniki. Finančna središča Luksemburg in Kajmanski otoki so prav tako beležila visoke zneske, kar pa po opozorilih analitikov ne odraža dejanskega lastništva, temveč posredniško vlogo teh jurisdikcij za hedge sklade in upravljavce premoženja po svetu.
Strukturni premik v sestavi povpraševanja postaja vse očitnejši. Zasebni vlagatelji, torej hedge skladi, pokojninski skladi in upravljavci premoženja, so prevzeli vodilno vlogo pri nakupih. Po novembrskih podatkih TIC so zasebni neto nakupi znašali okrog 158 milijard dolarjev, kar je bilo več kot dvakrat toliko kot 64 milijard uradnih institucij. Financiranje ameriškega proračunskega primanjkljaja tako vse bolj temelji na tržno usmerjenem kapitalu in manj na recikliranju deviznih rezerv centralnih bank.
Ta premik sovpada z enim odmevnejših strukturnih preobratov zadnjega časa. Konec leta 2025 je delež zlata v globalnih centralnobankovskih rezervah prvič po letu 1996 presegel delež ameriških zakladnic, kar je mogoče razumeti kot postopno diverzifikacijo stran od dolarja. Kljub temu skupna rast tujih naložb v ameriški dolg kaže, da zakladnice ostajajo nepogrešljiv del globalnega finančnega sistema, predvsem zaradi likvidnosti in statusa naložbe brez tveganja.
Celotni javni dolg ZDA je ob koncu leta 2025 znašal okrog 38 bilijonov dolarjev. Tujci so držali približno četrtino tega zneska. Čeprav se je absolutni obseg tujih naložb povečal, se je relativni delež v zadnjem desetletju zmanjševal, saj je skupni dolg rasel hitreje od tujih nakupov. Še leta 2013 so tujci držali dobrih 34 odstotkov javnega dolga, danes pa ta delež znaša okrog 25 odstotkov. Samo za obresti na dolg v tuji lasti so ZDA leta 2024 plačale 230,6 milijarde dolarjev.
