Na Japonskem se je poskus ponovnega zagona največje jedrske elektrarne na svetu končal že po nekaj urah. Upravljavec Tokyo Electric Power Corporation (TEPCO) je moral postopek zagona jedrske elektrarne Kashiwazaki Kariwa začasno ustaviti, potem ko se je sprožil alarm monitornega sistema. Po navedbah družbe je reaktor stabilen, radioaktivnega sevanja navzven pa ni bilo.
TEPCO je sporočil, da še preiskuje vzroke za sprožitev alarma in da za zdaj ne more napovedati, kdaj bo mogoče postopek zagona nadaljevati. Po poročanju francoske tiskovne agencije so v elektrarni že konec prejšnjega tedna odpravljali tehnično težavo, povezano z alarmnim sistemom, zaradi česar je bil zagon prestavljen s torka na sredo.
Dogodek je še dodatno osvetlil zapletenost japonskega vračanja k jedrski energiji, skoraj 15 let po katastrofi v jedrski elektrarni Fukušima leta 2011. Takrat je Japonska jedrsko energijo začela sistematično opuščati, večino reaktorjev pa izključila iz omrežja. V zadnjih letih se je ta politika ob rasti porabe električne energije in podnebnih ciljih občutno zmehčala.
Jedrsko elektrarno Kashiwazaki Kariwa, ki leži v prefekturi Niigata, so v torek prvič po letu 2011 ponovno zagnali okoli 11. ure po srednjeevropskem času. Gre za nuklearko z največjo potencialno zmogljivostjo na svetu, vendar je bil v tem trenutku zagnan le eden od skupno sedmih reaktorjev. Upravljavec je za ponovni zagon konec novembra prejel soglasje guvernerja prefekture, decembra pa še potrditev regionalne skupščine.
Ponovni zagon je imel močno simbolno težo
Gre namreč za prvo jedrsko elektrarno, ki jo upravlja TEPCO in ki je bila ponovno zagnana po nesreči v Fukušimi. Družba obenem še vedno upravlja prav to prizadeto elektrarno, ki je danes v postopku dolgotrajne in zahtevne razgradnje.
Čeprav oblasti poudarjajo energetske razloge za vrnitev k jedrski energiji, javnost ostaja globoko razdeljena. Septembrska anketa je pokazala, da ponovnemu zagonu nuklearke v Kashiwazakiju nasprotuje približno 60 odstotkov lokalnega prebivalstva, podpira pa ga okoli 37 odstotkov. Nasprotovanje se je pokazalo tudi na terenu, saj se je v torek pred elektrarno kljub mrazu in snegu zbralo nekaj deset protestnikov.
“Električna energija za Tokio se proizvaja v Kashiwazakiju, zakaj bi torej morali biti ljudje tukaj izpostavljeni tveganju? To nima smisla,” je dejala 73-letna prebivalka Yumiko Abe. Njene besede odražajo pogosto ponavljajoč se argument lokalnih skupnosti, da tveganja nosijo regije, koristi pa večinoma pobirajo velika urbana središča.
Tudi starejši prebivalci, ki se še spominjajo leta 2011, ostajajo skeptični. “Razmere v Fukušimi še vedno niso pod nadzorom, Tokyo Electric Power Corporation pa želi ponovno zagnati elektrarno? Zame je to popolnoma nesprejemljivo,” je dejal 81-letni Keisuke Abe, ki je tudi sodeloval v protestih.
Preberite več:
Japonska je doslej ponovno zagnala 14 jedrskih reaktorjev, večinoma v zahodnih in južnih delih države. A dogodek v Kashiwazakiju kaže, da tehnični, politični in družbeni izzivi jedrskega preobrata ostajajo veliki. Vsak zaplet, četudi brez dejanskih posledic, krepi dvome o pripravljenosti sistema, ki naj bi po prepričanju oblasti postal eden ključnih stebrov japonske energetske prihodnosti.
