Potrošniki vse bolj iščejo jasne podatke o tem, od kod prihaja hrana, ki jo vsakodnevno kupujejo. Vendar so oznake na embalažah pogosto nejasne ali nepopolne, kar otežuje odločitev kupcev.
Na to opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave (Mipor) preverila označevanje porekla živil pri sedmih največjih trgovskih verigah v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so podatki o poreklu in sledljivosti živil še vedno precej neenotni in nepopolni.
Meso in jajca med najbolje označenimi izdelki
Zakonodaja EU zahteva jasno označevanje porekla mesa in jajc, zato ti izdelki na policah izstopajo po preglednosti. Potrošniki lahko enostavno preverijo, od kod izvira meso in kako so bila jajca pridobljena, kar omogoča zaupanje v izdelek. Ravno zato pri ZPS ti kategoriji obravnavajo kot primer dobre prakse.
Pri drugih osnovnih živilih, kot je mleko, pa označevanje pogosto pušča nejasnosti. Primer je mleko, ki je lahko označeno le z državo, kjer je bilo polnjeno, ne pa tudi z jasno informacijo o poreklu surovega mleka. V eni izmed trgovskih verig so izpostavili izjemno prakso – lastno blagovno znamko, kjer jasno navajajo, da gre za surovo mleko slovenskega porekla, čeprav se polni v tujini. Takšna transparentnost potrošnikom omogoča bolj informirane odločitve, poudarjajo v ZPS.
Označevanje za zaupanje in trajnostno odločanje
Raziskava je pokazala tudi drugačne trende pri označevanju oreščkov in riža. Pri oreščkih je bilo poreklo dosledno navedeno, pri rižu pa prevladuje informacija o azijskem poreklu, kar ni presenetljivo, saj gre za izdelek, ki se v Evropi masovno ne prideluje, a potrošniku vsaj nudi geografsko jasno informacijo.
V ZPS izpostavljajo, da pregledne in jasne označbe niso zgolj osnovna zahteva, temveč temelj gradnje zaupanja med proizvajalci, trgovci in potrošniki. Ko potrošnik pozna poreklo hrane, se lahko odloči podpreti lokalno proizvodnjo, izbrati okolju prijaznejši izdelek ali pa trgovati po ugodnejši ceni uvoženih izdelkov.
Evropska strategija za trajnost prehrane
Evropska unija je v strategiji “od vil do vilice” določila strategijo, ki zagotavlja potrošniku dostop do jasno razumljivih informacij o hrani, ki jo uživa. Takšne informacije so ključne za razvoj trajnostnega prehranskega sistema, ki spodbuja odgovornost proizvajalcev in zavestne navade potrošnikov.
ZPS opozarja, da nedoslednosti v označevanju otežujejo pravično konkurenco, saj nekateri proizvajalci in trgovci jasno označujejo poreklo izdelkov, drugi pa se temu izogibajo. Zato potrošniške organizacije pozivajo k strožji in enotnejši zakonodaji, ki bo koristila vsem deležnikom prehranskega trga.
Potrošniki zahtevajo več preglednosti
Ugotovitve raziskave jasno kažejo, da so potrošniki vse bolj zahtevni glede preglednosti informacij o hrani. Kar velja za trend, je nujnost – ljudje želijo vedeti, ali mleko prihaja s slovenskih kmetij, ali orehi niso iz držav, kjer ni zagotovljene okoljske pravice, in ali riž pride iz območij z ustreznimi pogoji pridelave.
ZPS zato poziva trgovce in proizvajalce, da povečajo preglednost in kakovost označevanja. To ni le vprašanje marketinga, temveč dolgoročna investicija v zaupanje in konkurenčnost na trgu, ki lahko okrepi položaj lokalnih pridelovalcev.
Preberite več:
Poročilo ZPS in Miporja jasno poudarja pomen informacij o poreklu hrane za zaupanje potrošnikov in trajnostne prehranske navade. Če želi Evropa in Slovenija uresničiti svoje cilje trajnosti in odgovornosti, je nujno izboljšati in poenotiti označevanje živil, tako da bo kupcem omogočeno varno in jasno odločanje.
