Lipica je gostila razpravo o ekonomskih in družbenih učinkih športa v Evropski uniji. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in evropski komisar Glenn Micallef sta odprla vprašanje, ki presega igro. Koliko je šport vreden kot gospodarska dejavnost?
Slovenija je v zadnjih štirih letih skoraj potrojila javna sredstva za šport. Letni program športa za 2026 znaša 59,1 milijona evrov. Leta 2022 je znašal “zgolj” 21,8 milijona. Rast je izrazita, šport pa ni več obrobna dejavnost, temveč del gospodarskega resorja, saj ga vlada umešča ob bok turizmu in podjetništvu.
Šport vpliva na turizem, infrastrukturo, organizacijo mednarodnih dogodkov, sponzorski trg in zaposlovanje. V EU ocenjujejo, da šport neposredno in posredno ustvarja približno 2 do 3 odstotke BDP. Slovenija natančne metodologije še nima, kar je bil tudi osrednji poudarek razprave v Lipici.
Industrija dogodkov
Slovenija je v zadnjih letih gostila več odmevnih športnih dogodkov, ki povečujejo hotelsko zasedenost, dvigujejo potrošnjo in mednarodno prepoznavnost države. Turistični učinek ni zanemarljiv, zlasti v izvensezonskih obdobjih.
Prenos športa pod ministrstvo za gospodarstvo je tudi politično sporočilo. Šport naj bi postal razvojni vzvod. Usmeritev vključuje modernizacijo infrastrukture, spodbujanje zasebnih investicij, povezovanje s turističnimi produkti ter dolgoročno statistično spremljanje učinkov
Evropska komisija razmišlja o skupnem pristopu k merjenju ekonomskih učinkov športa. Če bo metodologija poenotena, bodo države lažje upravičevale vlaganja in pridobivale evropska sredstva.
Preberite več:
Rast proračuna za skoraj 37 milijonov evrov v štirih letih zahteva jasen strateški okvir. Slovenija ima izrazito mednarodno prepoznavnost v posameznih športih. Ta kapital je mogoče nadgraditi z gospodarskimi projekti, infrastrukturnimi investicijami in razvojem športnega turizma.
