Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v drugem letošnjem četrtletju dosegel 512 milijonov evrov, kar predstavlja 2,9 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP). To je nekoliko manj kot v prvem četrtletju, ko je primanjkljaj znašal 545 milijonov evrov oziroma 3,4 odstotka BDP, so danes sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije.
V primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil primanjkljaj 395 milijonov evrov oz. 2,3 odstotka BDP, se je torej poslabšal. V prvi polovici leta je skupni primanjkljaj države dosegel 1,06 milijarde evrov, medtem ko je v prvem polletju 2024 znašal 499 milijonov evrov. Povečanim izdatkom države ni sledila enaka rast prihodkov, saj so skupni izdatki države narasli za 1,2 odstotne točke bolj kot skupni prihodki, poudarjajo statistiki.
Rast prihodkov in izdatkov v javnem sektorju
V sektorju država so tokrat že 18. četrtletje zapored zabeležili rast skupnih prihodkov. Ti so v drugem četrtletju dosegli 7,98 milijarde evrov, kar je na letni ravni za 362 milijonov evrov oziroma za 4,8 odstotka več. Prihodki sektorja država za prvo polletje so v primerjavi z lanskim porasli za 703 milijone evrov oziroma 4,8 odstotka.
Največji prispevek k rasti prihodkov so dali socialni prispevki, ki so na letni ravni narasli za 197 milijonov evrov ali za 6,9 odstotka. Davčni prihodki so se povečali za 124 milijonov evrov, kar znaša 3,4 odstotka. Med temi so se najbolj povečali prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 84 milijonov evrov oziroma 3,9 odstotka. Na drugi strani pa so prihodki od obresti upadli za 28 milijonov evrov ali kar 26,7 odstotka.
Skupni izdatki države so v drugem četrtletju znašali 8,5 milijarde evrov, kar je za 479 milijonov evrov oziroma šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju so bili skupni izdatki države za 1,26 milijarde evrov oziroma 8,3 odstotka večji kot v prvih šestih mesecih 2024.
Med izdatki so se najbolj povečala sredstva za zaposlene, in sicer za 250 milijonov evrov oziroma 13,2 odstotka. Socialna nadomestila v denarju in naravi so narasla za 184 milijonov evrov ali 5,6 odstotka. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili višji za 74 milijonov evrov ali 9 odstotkov. Zmanjšali pa so se izdatki za obresti, in sicer za 74 milijonov evrov oziroma 24,9 odstotka.
Stanje javnega dolga in vloga kratkoročnih posojil
Na koncu drugega četrtletja je konsolidirani bruto dolg države znašal 47,49 milijarde evrov, kar predstavlja 69,4 odstotka BDP. V primerjavi s koncem prejšnjega četrtletja se je dolg povečal za 404 milijone evrov, predvsem zaradi višjega dolga iz naslova kratkoročnih posojil, pojasnjujejo na statističnem uradu.
Preberite več:
Javni dolg na centralni ravni znaša 46,53 milijarde evrov oziroma 68 odstotkov BDP, medtem ko je dolg lokalnih skupnosti ocenjen na 1,18 milijarde evrov oziroma 1,7 odstotka BDP.
