Po reviziji je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2024 znašal 673 milijonov evrov, kar je 76 milijonov evrov več, kot je kazal prvi izračun marca letos. Delež primanjkljaja glede na bruto domači proizvod (BDP) pa je ostal enak in znaša 0,9 odstotka. Malenkost višji je bil tudi javni dolg, ki je po najnovejših podatkih dosegel 44,905 milijarde evrov oziroma 66,6 odstotka BDP.
Spremembe so predvsem posledica vključitve posodobljenih podatkovnih virov, so danes sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije. Redna revizija zajema celotno obdobje od leta 2021, pri čemer so bile spremembe za vsa leta minimalne. Tako je bil primanjkljaj leta 2021 zabeležen pri 4,6 odstotka BDP, leta 2022 pri 3 odstotkih, leta 2023 pa pri 2,6 odstotka BDP.
Bruto dolg sektorja država je na koncu leta 2024 znašal skoraj 45 milijard evrov. Kljub temu znaša delež dolga v BDP le 66,6 odstotka, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot v marcu ocenjena vrednost, medtem ko je nominalno število nekoliko naraslo.
Po najnovejših podatkih je bilo leta 2024 skupnih prihodkov sektorja država 30,7 milijarde evrov, medtem ko so bili odhodki višji in so dosegli 31,3 milijarde evrov, kar pomeni primanjkljaj v višini 637 milijonov evrov oziroma 0,9 odstotka BDP. Največji del primanjkljaja izhaja iz centralne države, ki je zabeležila 506 milijonov evrov minusa. Lokalna država je imela primanjkljaj 239 milijonov evrov, medtem ko so skladi socialne varnosti kljub temu ustvarili presežek 109 milijonov evrov.
Odhodki za obresti so narasli na 872 milijonov evrov, primarni presežek (razlika med prihodki in odhodki brez obresti) pa je dosegel 236 milijonov evrov, kar kaže na izboljšanje fiskalne pozicije.
Po podatkih Eurostata je bil lani javnofinančni primanjkljaj Slovenije občutno nižji od povprečja EU. Med 27 državami članicami je Slovenija skupaj z Nizozemsko zasedala sedmo mesto po najnižjem primanjkljaju sektorja država. Prav tako je bil delež javnega dolga Slovenije nižji od povprečja EU.
Preberite več:
Fiskalna politika Slovenije za leto 2024 je bila skladna z zastavljenimi načrti in zavezami, pri čemer je rast očiščenih odhodkov ostala pod deklarirano fiskalno zavezo. To oznanja nadaljnje vzdrževanje stabilnosti javnih financ ob zmerni rasti izdatkov.
