Slovenska vlada je 8. januarja 2026 sprejela zakon o spodbujanju konkurenčnosti in dekarbonizacije elektrointenzivnih podjetij ter ga po nujnem postopku poslala v obravnavo državnemu zboru. Gre za prvi sistemski poskus države, da po več letih opozoril industrije ublaži posledice visokih cen električne energije in hkrati pospeši zeleni prehod najbolj energetsko zahtevnih panog.
Vprašanje pa ostaja, ali je predvidena pomoč v višini 30 milijonov evrov letno dovolj, da Slovenija dolgoročno ohrani elektrointenzivno industrijo.
Kdo je upravičen in koliko lahko dobi?
Shema, ki bo veljala v obdobju 2026–2028, je namenjena približno 40 podjetjem iz kemijske, jeklarske in papirne industrije. Upravičena bodo tista podjetja, katerih letna poraba električne energije presega 15 gigavatnih ur.
Letni proračun znaša okoli 30 milijonov evrov, kar pomeni, da bo pomoč skoncentrirana na omejeno število velikih porabnikov, ki so hkrati najbolj izpostavljeni mednarodni konkurenci in nihajem cen energije.
Varovalke, ki omejujejo učinek pomoči
Država bo subvencionirala do 50 odstotkov letne porabe električne energije posameznega podjetja, vendar končna cena ne bo smela pasti pod 50 odstotkov tržne cene. Absolutna spodnja meja je postavljena pri 50 evrih na megavatno uro.
Takšna zasnova preprečuje prekomerno izkrivljanje trga, hkrati pa omejuje dejanski razbremenilni učinek v obdobjih visokih cen, ko razlika med tržno in subvencionirano ceno ostaja znatna.
Ključna novost zakona je pogoj, da mora najmanj 50 odstotkov prejete pomoči biti vložene v dekarbonizacijo. To vključuje naložbe v energetsko učinkovitost, elektrifikacijo proizvodnje, uporabo obnovljivih virov energije in druge trajnostne rešitve.
Zakon s tem jasno sporoča, da pomoč ni namenjena ohranjanju obstoječega modela, temveč pospeševanju preobrazbe industrije. Vprašanje pa je, ali imajo podjetja ob visokih stroških energije in omejenem trajanju sheme dovolj manevrskega prostora za obsežnejše naložbe.
Kdo bo plačal račun
Posebnost slovenske ureditve je, da sredstva ne bodo zagotovljena neposredno iz državnega proračuna, temveč od državnih energetskih podjetij, kot sta HSE in GEN energija.
Takšna rešitev razbremeni proračun, a odpira vprašanje, ali se s tem breme industrijske politike dolgoročno prelaga na energetski sektor, ki se tudi sam sooča z investicijskimi in regulatornimi izzivi.
Med podjetji, ki bodo upravičena do pomoči, so največji porabniki električne energije v državi. Bonitetna hiša CompanyWall je za Lider.si pripravila pregled njihovega poslovanja v letu 2024.
| ELEKTROINTENZIVNA PODJETJA V SLOVENIJI — POSLOVANJE 2024 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Podjetje | Panoga | Prihodki | Čisti dobiček | EBITDA | Zaposleni |
| SIJ Acroni d.o.o. | Jeklo | 576.485.000 | −13.981.000 | 16.761.000 | 1.265 |
| Talum d.d. Kidričevo | Aluminij | 361.528.462 | 2.756.676 | 13.934.071 | 1.052 |
| Cinkarna Celje d.d. | Kemija | 206.122.064 | 23.087.250 | 41.427.942 | 725 |
| MM Količevo d.o.o. | Papir | 158.050.000 | −19.900.000 | −13.776.000 | 318 |
*vsi podatki za leto 2024, v evrih | |||||
Evropski okvir in slovenski zamik
Zakon temelji na evropskem okviru CISAF, ki ga je junija 2025 sprejela Evropska komisija. Podobne sheme v Nemčiji in Franciji delujejo že dlje časa, kar je industriji v teh državah omogočilo bolj predvidljivo okolje.
Slovenska shema prihaja z zamikom in v omejenem obsegu, kar pomeni, da bo njen učinek predvsem korektiven, ne pa izenačevalen v primerjavi z najmočnejšimi evropskimi konkurenti.
| SHEMA POMOČI ELEKTROINTENZIVNI INDUSTRIJI 2026–2028 | |
|---|---|
| Parameter | Vrednost |
| Obdobje veljavnosti | 2026–2028 |
| Letni proračun | 30 milijonov EUR |
| Število upravičenih podjetij | ~40 |
| Upravičene panoge | kemijska, jeklarska, papirna industrija |
| Minimalna letna poraba elektrike | 15 GWh |
| Subvencija porabe | do 50 % |
| Spodnja meja cene | 50 % tržne cene oz. min. 50 EUR/MWh |
| Obvezna naložba v dekarbonizacijo | najmanj 50 % pomoči |
| Vir sredstev | HSE, GEN energija |
| Evropski okvir | CISAF (junij 2025) |
| Vir: Vlada RS Lider.si | |
Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in dekarbonizacije elektrointenzivnih podjetij je kompromis med fiskalno zadržanostjo države in nujnostjo pomoči industriji. Triletna shema s strogimi pogoji lahko stabilizira poslovanje in spodbuja prve korake zelenega prehoda, ne more pa nadomestiti dolgoročne energetske in industrijske strategije.
Preberite več:
Ali bo 30 milijonov evrov letno dovolj, da Slovenija obdrži elektrointenzivno industrijo, bo pokazalo že prvo leto izvajanja. Bolj verjetno pa je, da zakon predvsem kupuje čas.
