Razprava o tem, ali je Ljubljana med najdražjimi mesti v regiji, se pogosto opira na občutke, izkušnje in spletne primerjave. A če pogledamo uradne podatke, predvsem primerjave ravni cen, je slika bolj niansirana in hkrati za Ljubljano manj udobna, kot bi si želeli.
Po podatkih Eurostata, ki meri raven cen življenjskih dobrin in storitev s t. i. price level indexom (PLI), Slovenija kot celota ostaja pod povprečjem EU, a je hkrati dražja od večine držav srednje in jugovzhodne Evrope. Ker so cene v prestolnicah praviloma višje od državnega povprečja, je Ljubljana pri tem še korak nad slovensko statistično sredino.
Eurostatov PLI meri, koliko so cene v posamezni državi višje ali nižje od povprečja EU (EU = 100). Vključuje hrano, storitve, energente, prevoz, osnovne življenjske izdatke, ne meri luksuza, temveč vsakdanje življenje.
Za leto 2024 so podatki naslednji:
- Slovenija: približno 89,5
- Hrvaška: približno 76,6
- Madžarska: približno 74,3
- Italija: približno 97,0
- Avstrija: približno 111,7
To pomeni, da je Slovenija cenovno občutno dražja od Hrvaške in Madžarske, da je blizu, a še vedno pod Italijo in da je opazno cenejša od Avstrije.
Primerjava ravni cen (EU = 100)
| Država (referenca za mesto) | Raven cen (PLI) |
| Avstrija (Dunaj) | 111,7 |
| Italija (Rim) | 97,0 |
| Slovenija (Ljubljana) | 89,5 |
| Hrvaška (Zagreb) | 76,6 |
| Madžarska (Budimpešta) | 74,3 |
Če to prevedemo v mestni kontekst, je jasno, da Ljubljana ni Dunaj in ni Rim, a tudi Zagreb in Budimpešta nista več njena cenovna referenca.
Pri osnovnih življenjskih stroških je Ljubljana danes dražja od večine regije, cenovno je bližje zahodni Evropi kot Balkanu, a brez zahodnoevropskih plač. In tu se začne problem.
Cene proti plačam
Uradni podatki kažejo, da je dejanska individualna poraba (AIC) v Sloveniji okoli 90 odstotkov povprečja EU. To pomeni, da si povprečen prebivalec lahko privošči manj kot v Avstriji ali Nemčiji, a več kot v večini vzhodnoevropskih držav.
Toda v Ljubljani se ta razkorak še poglobi, saj najemnine rastejo hitreje kot povprečne plače, cene storitev se približujejo zahodnim in razpoložljivi dohodek ostaja bližje srednjeevropskemu povprečju. Rezultat je občutek, da je mesto “precej dražje, kot bi moralo biti”.
Zakaj je percepcija dražjega življenja močnejša od statistike?
Ker statistika meri povprečje, življenje pa se dogaja na robovih podatkov. Mlajši in srednji razredi večino dohodka porabijo za stanovanje, energijo in storitve. Prav ti segmenti so v Ljubljani v zadnjih letih najhitreje rasli. Hkrati pa Ljubljana nima razlik v plačah, kakršno imajo Dunaj, München ali Rim.
Zato Ljubljana statistično ni med najdražjimi mesti v Evropi, subjektivno pa deluje dražja, kot bi bilo glede na dohodek logično.
Uradni podatki ne potrjujejo teze, da je Ljubljana med najdražjimi mesti v širši Evropi. Jasno pa kažejo, da je dražja od večine regije, hkrati pa cenovno že nevarno blizu zahodnim prestolnicam, brez da bi jim sledila po ravni dohodkov.
Preberite več:
To ni problem statistike, temveč razmerja, saj cene se “obnašajo” zahodnoevropsko, plače pa ostajajo srednjeevropske. In dokler bo to razmerje takšno, bo Ljubljana v očeh svojih prebivalcev ostala “draga”, ne glede na to, kaj pravi povprečje EU.
