Razprava o dvigu minimalne plače v Sloveniji je znova v ospredju. Minister za delo Luka Mesec predlaga, da bi minimalna plača leta 2026 dosegla 1000 evrov neto, kar bi jo postavilo nad prag tveganja revščine.
Gre za eno najambicioznejših napovedi v zadnjih letih in hkrati za potezo, ki razkriva razlike znotraj koalicije ter znova odpira temeljno vprašanje: kaj minimalna plača sploh je, socialni korektiv, razvojni vzvod ali politični simbol?
Od kriznega minimuma do sistematičnih dvigov
Minimalna plača v Sloveniji je bila leta 2015 določena pri 790,73 evra bruto, kar je za samsko osebo pomenilo približno 570–580 evrov neto, odvisno od olajšav. V desetih letih se je nato nominalno povečala za več kot 60 odstotkov in leta 2025 znaša 1.277,72 evra bruto.
To ni bila posledica enkratnega političnega posega, temveč zaporednih uskladitev z inflacijo, sprememb zakonodaje in zavestne odločitve, da se najnižja plača postopno oddaljuje od povprečne.
Slovenija v evropskem okviru
Če pogledamo širšo evropsko sliko, Slovenija ni izjema. Minimalno plačo ima 22 držav EU, pri čemer se razpon giblje od približno 550 evrov bruto v Bolgariji do več kot 2.600 evrov v Luksemburgu. Slovenija se uvršča v sredino skupine, primerljivo s Španijo in Portugalsko, nad večino srednje in vzhodnoevropskih držav, a še vedno opazno pod Nemčijo, Nizozemsko ali Irsko.
Pomembno pa je, da več držav z visoko produktivnostjo (Avstrija, Italija, Nordijske države) sploh nima zakonsko določene minimalne plače, temveč jo urejajo kolektivne pogodbe.
Dostojno preživetje kot merilo
Mesčev ključni argument temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se po naročeni študiji v zadnjih letih povečali za skoraj 18 odstotkov. Prag tveganja revščine za samsko osebo brez otrok znaša okoli 981 evrov, kar pomeni, da je današnja minimalna plača neto še vedno pod tem pragom.
Minister zato vztraja, da je dvig na 1000 evrov neto predvsem vprašanje osnovne socialne vzdržnosti, ne ideologije.
Stroški dela in konkurenčnost
Delodajalske organizacije opozarjajo na drugo plat medalje. Dvig minimalne plače neposredno zvišuje stroške dela v panogah z nizko dodano vrednostjo, predvsem v storitvah, trgovini, logistiki in delu predelovalne industrije. Slovenija ima že zdaj razmeroma visoko obremenitev plač s prispevki, kar pomeni, da vsak dodaten evro neto pomeni bistveno večji strošek za delodajalca.
Kritiki opozarjajo, da lahko prehiter dvig vodi v pritisk na cene, zmanjševanje zaposlenosti ali nadomeščanje rednih zaposlitev z drugimi oblikami dela.
Mednarodne raziskave ne dajejo enoznačnega odgovora
OECD ugotavlja, da zmerni in predvidljivi dvigi minimalne plače praviloma nimajo izrazitega negativnega vpliva na zaposlenost, zlasti v času visoke zaposlenosti, kakršno ima Slovenija.
Po drugi strani pa lahko agresivni dvigi v kratkem času povečajo cenovne pritiske in poslabšajo konkurenčni položaj izvoznikov. Ključen dejavnik ni le višina, temveč hitrost in kontekst dviga.
Vlada poudarja, da višja minimalna plača pomeni več vplačanih prispevkov in višjo potrošnjo, kar se prelije v proračun prek DDV. A hkrati višja minimalna plača vpliva tudi na rast plač v javnem sektorju, socialne transferje in stroške storitev, ki jih država kupuje na trgu. Neto fiskalni učinek je zato težko vnaprej oceniti in je odvisen od celotne makroekonomske dinamike.
Več kot ekonomsko vprašanje
Razprava o minimalni plači ima v Sloveniji izrazito politično noto. Za Levico je to osrednji element socialne politike, za Svobodo bolj vprašanje časovne in proceduralne primernosti.
Javno razhajanje med premierjem in ministrom kaže, da ne gre le za višino plače, temveč za vprašanje vodenja, usklajevanja in razmerij znotraj koalicije. Minimalna plača tako postaja tudi signal volilnim bazam, ne le delodajalcem in zaposlenim.
Minimalna plača mora dolgoročno omogočati dostojno življenje. Spor pa se začne pri vprašanju kdaj, kako hitro in ob kakšnih spremljevalnih ukrepih.
Dvig minimalne plače sam po sebi ne rešuje nizke produktivnosti, pomanjkanja delovne sile ali strukturnih neskladij na trgu dela. Lahko pa je del širšega paketa, če ga spremljajo davčne razbremenitve, vlaganja v znanje in predvidljivo ekonomsko okolje.
