Ameriški tehnološki velikan Intel se sooča z novo realnostjo. Po zadnji odločitvi administracije predsednika Donalda Trumpa bo vlada ZDA postala 10-odstotna lastnica podjetja. Čeprav gre na prvi pogled za finančno podporo, ki naj bi podjetju pomagala ohraniti konkurenčnost v strateško pomembni panogi, se v ozadju skrivajo številna tveganja – tako za poslovanje v tujini kot tudi za prihodnje subvencije.
Dogovor predvideva, da se neizplačani državni prispevki v okviru zakona CHIPS (Zakon CHIPS se nanaša na ameriški zakon CHIPS and Science Act iz leta 2022 in zakon EU o čipih, ki sta bila sprejeta za spodbujanje domače proizvodnje polprevodnikov in krepitev odpornosti dobavne verige.) – približno 5,7 milijarde dolarjev – in dodatnih 3,2 milijarde dolarjev za program Secure Enclave pretvorijo v lastniški delež. Vlada bo delnice kupila po znižani ceni, kar pomeni, da se bo lastništvo obstoječih delničarjev nekoliko razredčilo, njihov vpliv pa zmanjšal.
Intel je v svoji prijavi regulatorjem opozoril, da ta poteza ne pomeni le spremembe lastniške strukture, temveč odpira vrata novim zapletom. Če bo ameriška vlada kot pomemben delničar sodelovala pri strateških odločitvah, bi lahko to sprožilo reakcije drugih držav, ki so Intel do zdaj podpirale z različnimi subvencijami in davčnimi olajšavami.
Kaj to pomeni za mednarodno prodajo?
Intelovo poslovanje je močno odvisno od globalnih trgov. V preteklem poslovnem letu je kar 76 odstotkov prihodkov ustvaril zunaj ZDA, pri čemer je Kitajska prispevala skoraj tretjino vseh prihodkov. S tem ko je ameriška vlada postaja lastnica, bi lahko druge države to videle kot državno intervencijo in potencialni poskus nadzora nad strateško tehnologijo.
Rezultat bi lahko bili dodatni regulativni pritiski, omejitve pri subvencijah ali celo manjša pripravljenost tujih partnerjev za sodelovanje. Intel sam priznava, da bi to utegnilo negativno vplivati na prihodke, saj so številni posli občutljivi na politične napetosti.
Medtem ko ameriška vlada prevzema pomemben delež, je Intel pred kratkim dobil tudi 2 milijardi dolarjev svežega kapitala od japonske skupine SoftBank, ki bo pridobila približno 2-odstotni delež v podjetju. Ta poteza nakazuje, da vlagatelji še vedno verjamejo v dolgoročni potencial podjetja, zlasti pri razvoju umetne inteligence in novih polprevodniških tehnologij.
Med politiko in trgom
Za Intel je trenutna situacija dvorezen meč. Na eni strani dodatna sredstva zagotavljajo stabilnost in možnost nadaljnjih vlaganj v razvoj, na drugi pa lastniški vstop države odpira vprašanja o avtonomiji podjetja. Kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens – če bo ameriška vlada v prihodnje uporabljala svoj vpliv za politične cilje, bi to lahko dolgoročno zmanjšalo konkurenčnost podjetja.
Preberite več:
Vprašanje, ki si ga zdaj postavljajo analitiki, je, ali bo vstop vlade v lastništvo dolgoročna podpora ameriški industriji čipov ali pa bo povzročil izgubo zaupanja mednarodnih partnerjev. Vsekakor bo prihodnje leto ključno za oceno, ali je šlo za strateško vizijo ali politični eksperiment.
