Proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah je v Evropski uniji leta 2024 opazno okrevala. Dvanajst držav članic, ki imajo v svojem energetskem miksu jedrsko energijo, je skupaj proizvedlo 649.524 gigavatnih ur (GWh) elektrike, kar je 4,8 odstotka več kot leto prej. S tem se je nadaljevalo okrevanje po izrazitem padcu leta 2022, ko so obsežni remonti v Franciji proizvodnjo potisnili na najnižjo raven po letu 1990.
Po podatkih Eurostata je jedrska energija v letu 2024 predstavljala 23,2 odstotka celotne proizvodnje elektrike v EU, kar je 0,4 odstotne točke več kot leto prej. Rast sama po sebi ni eksplozivna, je pa politično in sistemsko pomembna, saj se je jedrska energija po obdobju negotovosti znova uveljavlja kot stabilen steber evropske oskrbe z elektriko.
Jedrska slika še vedno močno skoncentrirana
Francija ostaja daleč najpomembnejša jedrska država v uniji. Njenih 57 jedrskih reaktorjev je leta 2024 proizvedlo skoraj 59 odstotkov vse jedrske elektrike v EU. Za primerjavo sta Španija in Švedska vsaka prispevali okoli osem odstotkov, Finska pa približno pet odstotkov.
Francosko okrevanje je ključno za razumevanje celotnega trenda. Leta 2022 so bili skoraj vsi reaktorji v državi vključeni v dolgotrajne remonte, zaradi česar je proizvodnja upadla za skoraj 23 odstotkov. V letu 2023 je sledil 15-odstotni odboj, leto kasneje pa dodatna 12,5-odstotna rast. Evropska rast v letu 2024 je tako v veliki meri rezultat normalizacije razmer v Franciji, ne pa množičnega zagona novih zmogljivosti.
Stabilna rast Slovenije, a omejen učinek
Slovenija je med državami, ki so zabeležile rast proizvodnje iz jedrske energije. Proizvodnja v Nuklearni elektrarni Krško se je povečala za 4,2 odstotka, kar jo uvršča ob bok Švedski (4,5 odstotka) in med bolj uspešne članice po rasti.
Po podatkih Eurostata je krška nuklearka v letu 2024 proizvedla nekaj manj kot 5.836 GWh elektrike. To je predstavljalo nekaj več kot 34 odstotkov vse proizvedene elektrike v Sloveniji. A ta številka je zavajajoča, če jo beremo brez konteksta, saj je elektrarna v 50-odstotni solasti Slovenije in Hrvaške, kar pomeni, da dejanski delež jedrske elektrike, ki pripada Sloveniji, znaša približno petino celotne proizvodnje.
Slovenija tako ostaja država, kjer ima jedrska energija pomembno, a ne prevladujočo vlogo. Rast proizvodnje predvsem odraža dobro obratovanje obstoječe infrastrukture, ne pa strateškega preobrata.
Evropa brez Nemčije
Pomemben element letošnje statistike je odsotnost Nemčije. Država, ki je bila nekoč druga najpomembnejša proizvajalka jedrske elektrike v EU, je aprila 2023 dokončno zaprla še zadnje tri jedrske elektrarne. Leta 2024 je tako prvič po desetletjih povsem izginila iz jedrske statistike unije.
Kljub temu se skupni delež jedrske energije povečuje. To kaže, da zaprtje nemških reaktorjev ni prevladalo nad okrevanjem v drugih državah. Francija, Skandinavija in srednjeevropske države ohranjajo jedrsko energijo kot ključen vir stabilne, nizkoogljične proizvodnje.
Preberite več:
Jedrska energija v EU ni v zatonu, temveč v fazi konsolidacije. Ne gre za jedrsko renesanso v smislu hitre širitve, temveč za postopno normalizacijo po kriznih letih in za priznanje, da brez jedrske energije cilji stabilnosti, razogljičenja in energetske varnosti težko vzdržijo.
