Inflacija v Sloveniji ostaja razmeroma zmerna, vendar podrobni podatki kažejo, da so se najbolj podražile prav tiste življenjske potrebščine, ki najbolj vplivajo na kupno moč gospodinjstev. Po podatkih Statističnega urada RS so se cene življenjskih potrebščin februarja na letni ravni zvišale za 2,9 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot januarja.
Podrobna razčlenitev kaže, da inflacije ne poganjajo vse kategorije enakomerno. Največji pritisk na družinske proračune predstavljajo predvsem stroški stanovanja in energije.
Največji skok pri stanovanjih in energiji
Najbolj so se v enem letu podražile življenjske potrebščine v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva. Cene so se zvišale za 10,7 odstotka, kar je k skupni inflaciji prispevalo največ, 1,3 odstotne točke. Občutno so se podražile tudi zdravstvene storitve, kjer je rast cen dosegla 6,1 odstotka. Alkoholne pijače in tobak so bili dražji za 5,6 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače pa za 3,6 odstotka.
Gre za kategorije, ki predstavljajo velik del potrošnje gospodinjstev in jih je težko nadomestiti ali zmanjšati. Prav zato imajo večji vpliv na občutek realnega življenjskega standarda kot povprečna inflacija.
Storitve dražje od blaga
Podatki kažejo tudi spremembo v strukturi inflacije. Cene storitev so se na letni ravni zvišale za 3,2 odstotka, medtem ko je bilo blago dražje za 2,8 odstotka.
Med storitvami so se posebej podražile zavarovalne in finančne storitve, kjer je rast cen dosegla 6,4 odstotka. Po drugi strani so se nekatere kategorije pocenile. Prevoz je bil na letni ravni cenejši za 2,3 odstotka, kar je inflacijo nekoliko ublažilo.
| Kategorija izdatkov gospodinjstev | Letna sprememba cen | Vpliv na kupno moč |
|---|---|---|
| Stanovanje, voda, elektrika, plin | +10,7 % | zelo velik pritisk na proračun |
| Hrana in brezalkoholne pijače | +3,6 % | neposreden vpliv na vsakodnevne stroške |
| Zdravstvo | +6,1 % | večji stroški storitev |
| Alkohol in tobak | +5,6 % | višji življenjski stroški |
| Restavracije in nastanitve | +2,6 % | zmeren vpliv |
| Izobraževanje | +3,8 % | zmeren vpliv |
| Prevoz | −2,3 % | nekoliko razbremeni proračun |
Kaj to pomeni za kupno moč?
Za realni življenjski standard ni ključna le inflacija, ampak razmerje med rastjo cen in rastjo plač. Če plače rastejo hitreje od cen, se kupna moč povečuje, če pa se najbolj dražijo osnovni življenjski stroški, lahko gospodinjstva kljub nizki inflaciji občutijo večji pritisk na proračun.
Podatki za februar kažejo prav takšen trend. Skupna inflacija ostaja pod tremi odstotki, vendar so se najbolj podražile prav kategorije, kot so stanovanje, energija, hrana in zdravstvo.
Preberite več:
To pomeni, da gospodinjstva del svoje kupne moči še vedno prilagajajo višjim življenjskim stroškom, saj so podražitve najbolj izrazite prav pri osnovnih izdatkih.
3 Odgovora
Realne plače padajo že tretje leto zapored, če odšteješ inflacijo. To bi moralo biti v naslovu.
Pri nas vsako podražitev takoj občutiš na računu v trgovini, dvige plač pa čakaš pol leta in na koncu dobiš manj kot so napovedovali.
Kupna moč pada, statistika kaže rast plač, ljudje pa v trgovini vidijo, da je vse dražje. Nekje se računi ne ujemajo.