Največje evropsko gospodarstvo tretje leto zapored ne beleži prave rasti, industrijska proizvodnja pa od leta 2018 upada za 15 odstotkov, medtem ko se mesečno izgublja po 10.000 delovnih mest v industriji.
Nemška javna televizija ZDF je v oddaji Heute Journal obravnavala krizo nemške industrije s provokativnim vprašanjem, kaj še pomeni oznaka Made in Germany. Gre za vprašanje, ki odmeva po vsej Evropi, še posebej v državah, katerih gospodarstva so tesno vpeta v nemške dobaviteljske verige, med njimi tudi Slovenija.
Strukturna diagnoza je neizprosna. Po podatkih kölnskega Inštituta za nemško gospodarstvo bo davčna in prispevna obremenitev letos dosegla 41,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar predstavlja najvišjo raven v zgodovini Zvezne republike. Lani je ta delež znašal 40,2 odstotka, za prihodnje leto pa inštitut napoveduje le minimalno znižanje na 41,4 odstotka. Direktor konjunkturnega oddelka Michael Grömling je za Reuters pojasnil, da se nemško gospodarstvo sooča z naraščajočimi državnimi finančnimi bremeni tudi v gospodarsko slabih časih, pri čemer višji izdatki za oborožitev in infrastrukturo predstavljajo le del zgodbe, ki jo dopolnjujejo rastoče obveznosti za pokojnine, zdravstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.
Delež državne porabe v BDP bo prihodnje leto narasel na 51,1 odstotka, kar je raven, ki jo je Nemčija od leta 1990 presegla le dvakrat, in sicer leta 1995 ob prevzemu dolgov vzhodnonemške Treuhandanstalt ter leta 2020 med pandemijo covida-19.
Podatki statističnega urada Destatis potrjujejo, da je BDP v tretjem četrtletju 2025 stagniral, potem ko se je v drugem četrtletju skrčil za 0,2 odstotka. Analitiki banke ING opozarjajo, da je nemško gospodarstvo v zadnjih treh letih zabeležilo le dve četrtletji pozitivne rasti, povprečna četrtletna sprememba od konca leta 2022 pa znaša minus 0,1 odstotka. Za letošnje leto ekonomski inštituti pričakujejo rast med 0,1 in 0,2 odstotka, kar pomeni, da nemško gospodarstvo še vedno ne dosega ravni iz leta 2019.
Industrijski sektor, nekoč hrbtenica nemškega izvoznega modela, doživlja strukturno preobrazbo. Od leta 2018 je industrijska proizvodnja upadla za 15 odstotkov, število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih pa se je v istem obdobju zmanjšalo za tri odstotke. Po ocenah združenja Gesamtmetall bi lahko v kovinski in elektroindustriji v naslednjih petih letih izgubili do 300.000 delovnih mest.
Posebej zaskrbljujoča je dinamika kapitalskih tokov. Od leta 2021 je iz Nemčije odteklo več kot 300 milijard evrov investicijskega kapitala. Po raziskavi svetovalnega podjetja EY namerava kar 45 odstotkov industrijskih podjetij del proizvodnje preseliti v tujino, med velikimi podjetji z več kot 500 zaposlenimi pa ta delež presega polovico.
Zvezna vlada pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza odgovarja z ambicioznim fiskalnim programom. Posebni sklad za infrastrukturo in podnebno nevtralnost v vrednosti 500 milijard evrov ter izjema od pravila dolžniške zavore za obrambne izdatke nad enim odstotkom BDP naj bi spodbudili javne naložbe. Obrambni proračun bo do leta 2029 narasel na več kot 152 milijard evrov, kar ustreza 3,5 odstotka BDP. A kritiki opozarjajo, da gre pretežno za državno stimulacijo, ne pa za oživitev zasebnih investicij in produktivnosti.
Inštitut za nemško gospodarstvo za prihodnje leto napoveduje 0,9-odstotno rast, a z opozorilom, da tretjina te rasti izvira zgolj iz koledarskega učinka dodatnih delovnih dni, ne pa iz dejanskega gospodarskega okrevanja. Zasebna potrošnja je v tretjem četrtletju upadla za 0,3 odstotka, kar predstavlja prvi padec od konca leta 2023. Izvoz je bil nižji za 0,7 odstotka, predvsem zaradi ameriških carin, medtem ko so javna potrošnja in investicije v opremo delno ublažile negativne tendence.
Za Slovenijo ima nemška gospodarska usoda neposreden pomen. Nemčija je drugi najpomembnejši slovenski trgovinski partner za Švico, obseg medsebojne blagovne menjave pa je leta 2024 dosegel 14,7 milijarde evrov. Slovenska industrija je tesno vpeta v nemške in avstrijske dobaviteljske verige, zlasti v avtomobilskem sektorju, ki predstavlja 8,4 odstotka slovenskega izvoza. Slabša kondicija nemške avtomobilske industrije, ki jo je premier Robert Golob konec novembra v Berlinu obravnaval s kanclerjem Merzem, se tako neposredno prenaša na slovenske dobavitelje.
Novembrska napoved inštituta IMAD o umirjeni slovenski gospodarski rasti deloma že odraža negotovosti iz nemškega gospodarstva. Analitična hiša Coface opozarja, da bi se dolgotrajnejša nemška industrijska šibkost ob morebitni uvedbi ameriških carin lahko dodatno okrepila, kar bi prizadelo slovenski avtomobilski segment, medtem ko farmacevtski sektor ostaja odporen.
Strukturni izzivi nemškega gospodarstva – od visokih cen energije in birokratskih bremen do pomanjkanja usposobljene delovne sile in zaostanka pri digitalizaciji – zahtevajo dolgoročne reforme, ne zgolj kratkoročne fiskalne spodbude. Vprašanje, ali je model Made in Germany zmožen preobrazbe, tako ni le nemško, temveč tudi slovensko in širše evropsko strateško vprašanje.
