Kaj vse se podraži z dvigom minimalne plače?

Dvig minimalne plače na 1.481,88 evra bruto oziroma približno tisoč evrov neto ne vpliva zgolj na zaposlene, ki prejemajo najnižjo zakonsko dovoljeno plačo. Gre za sistemski premik, ki se prek zakonskih vezav prelije v številne druge segmente trga dela in socialne varnosti. Z začetkom leta 2026 se tako zvišujejo minimalne urne postavke za študentsko in dijaško delo, osebno asistenco, začasno delo upokojencev ter plačila v javnih delih, hkrati pa raste tudi denarno nadomestilo za brezposelnost.

Najbolj neposreden učinek dviga minimalne plače občutijo dijaki in študenti. Minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo se je z začetkom februarja zvišala na 8,98 evra, kar pomeni skoraj četrtinski skok v primerjavi z dosedanjim zneskom. Gre za samodejno prilagoditev, saj zakon minimalno urno postavko veže na minimalno plačo in povprečno mesečno delovno obveznost. To pomeni večjo zaščito mladih pred podplačanim delom, hkrati pa tudi višje stroške za delodajalce, ki so študentsko delo uporabljali kot cenovno ugodnejšo obliko dela.

Mehanizem na področju osebne asistence

Cena urne postavke se je s februarjem zvišala na 20,90 evra, kar je pomembno predvsem za stabilnost sistema, ki se že dalj časa sooča s kadrovskimi težavami. Višje plačilo pomeni večjo možnost zadržanja obstoječih asistentov in lažji vstop novih, čeprav hkrati odpira vprašanje dolgoročne finančne vzdržnosti storitve. Tudi samostojni podjetniki, ki opravljajo osebno asistenco, bodo za opravljeno uro prejeli višje plačilo, kar delno blaži pritisk naraščajočih stroškov dela.

Dvig minimalne plače se pozna tudi pri upokojencih, ki opravljajo začasno ali občasno delo. Najvišji dovoljeni letni dohodek se je zvišal na skoraj 17.800 evrov, minimalna urna postavka pa bo od marca naprej višja za približno 16 odstotkov. To povečuje finančni manevrski prostor starejših, ki si z delom dopolnjujejo pokojnine, obenem pa dodatno draži to obliko dela za delodajalce.

Kako se dvig minimalne plače prelije v druge prejemke

* neto znesek za samsko osebo brez posebnih olajšav

Pomemben premik tudi v javnih delih

Po noveli zakona so udeleženci upravičeni do plače najmanj v višini minimalne plače, pri čemer se ta glede na izobrazbo še zvišuje. Javna dela se tako vse bolj približujejo klasičnemu delovnemu razmerju, saj zakon izrecno zahteva tudi izplačilo regresa, povračilo stroškov prevoza in prehrane. Namen sprememb je jasen: javna dela naj ne bodo več socialni obliž, temveč realna vključitev na trg dela.

Širši socialni učinek dviga minimalne plače se kaže pri denarnem nadomestilu za brezposelnost. Najnižji znesek se z začetkom leta 2026 dviguje nad tisoč evrov, najvišji pa se približuje 1.930 evrom. To pomeni močnejšo varnostno mrežo za brezposelne, a hkrati tudi višje obremenitve za sistem, ki se že sooča z demografskimi pritiski in pomanjkanjem delovne sile.

Skupni imenovalec vseh sprememb je jasen. Minimalna plača ni več zgolj socialni korektiv na dnu plačne lestvice, temveč referenčna točka, ki oblikuje razmerja na celotnem trgu dela. Vsak njen dvig zato sproži verižne učinke, ki segajo daleč preko kroga zaposlenih z najnižjimi dohodki.