V prvih osmih mesecih drugega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa smo bili priča številnim pretresom v svetovnem gospodarskem redu. Od uvedbe visokih carin, prek poskusov vpliva na Federal Reserve, do uvajanja nove oblike ameriškega državnega kapitalizma – te spremembe so vznemirile tako trge kot ekonomiste.
Kljub temu so globalni delniški in obvezniški trgi ter gospodarska aktivnost pokazali presenetljivo odpornost, saj svetovno gospodarstvo še naprej raste, delnice tudi večinoma rastejo, inflacijske skrbi pa ostajajo zmerne.
Najbolj temni scenariji se niso uresničili
Na začetku Trumpovega mandata so bile napovedi o recesiji in propadu svetovne trgovine precej temne. A danes so se razmere umirile, čeprav še vedno obstajajo tveganja, ki bi lahko sprožila večje pretresanje. Ekonomisti banke BNP Paribas z navdušenjem ocenjujejo odpornost gospodarstva, ki jo pripisujejo ugodnim finančnim pogojem, močnim bilančnim izkazom gospodinjstev in podjetij, spodbudi umetne inteligence kot gonilu produktivnosti ter nižjim cenam energije.
Med najpomembnejše dejavnike spada dejstvo, da se najbolj strašljivi scenariji trgovinske vojne s stopnjevanimi carinami ter povsem zaustavljeno morsko trgovino niso uresničili. Sklenjeni so bili sicer manj opredeljeni dogovori z evropskimi in azijskimi izvozno usmerjenimi državami, ki so prispevali k obvladovanju previsokih carin in porazdelitvi stroškov med izvoznikom, uvoznikom in potrošnikom.
Fed ohranil neodvisnost
Trumpovi poskusi vpliva na Federal Reserve, med katerimi je bil tudi poskus zamenjave predsednika Jeroma Powella, so se izkazali za neuspešne, finančni trgi pa trenutno ne upoštevajo teh tveganj v svojih odločitvah.
Obrestna mera na 10-letnih ameriških državniških obveznicah se je znižala z okoli 4,6% ob začetku Trumpovega mandata na približno 4,1%, kar ni značilno za izgubo zaupanja v Fedovo neodvisnost ali dolgotrajno inflacijo. Fed je kljub pritiskom znižal svojo ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, Powell pa je ocenil, da trgi v tem trenutku nezavedno ne upoštevajo političnih konfliktov v Washingtonu.
Velika gospodarstva pokazala večjo produktivnost in rast
Kitajska centralna banka ni znižala ključnih obrestnih mer, saj so močni izvozni rezultati in rast borze hranili optimizem oblasti. Evroobmočje po napovedih evropske centralne banke (ECB) beleži izboljšano rast BDP, ki naj bi znova dosegla 1,2% v primerjavi s prejšnjo napovedjo 0,9%, predvsem zaradi vzdržljivega domačega povpraševanja.
Italija izboljšuje javne finance, kar bi ji lahko prineslo višjo bonitetno oceno, Španija pa je v rasti podprta predvsem z razvojem turizma in drugih domačih dejavnosti. Nemčija pa naj bi prešla iz stagnacije v fazo gospodarskega okrevanja z naložbami v infrastrukturo in obrambne projekte, podprtimi z davčnimi olajšavami.
Kljub trenutnemu optimizmu so številni ekonomski analitiki zadržani in opozarjajo, da učinki nekaterih Trumpovih politik še niso popolnoma vidni. Visoke carine bodo gotovo dolgoročno vplivale na proizvodnjo in trgovino, vendar njihovi učinki za zdaj delujejo z zamikom.
Namestnik guvernerja japonske centralne banke Ryozo Himino je izpostavil, da so učinki carin še v zgodnji fazi, pri čemer opozarja, da Trumpova administracija še vedno lahko sproži dodatne, nepričakovane ukrepe.
Preberite več:
Ukrepi ameriške vlade in Fedove politike bodo v prihodnosti ključni za stabilnost sveta. Zato vlagatelji, proizvajalci in tudi politični odločevalci z zanimanjem spremljajo, kako se bo izvajal ta kompleksni balans med rastjo, inflacijo, trgovinskimi odnosi in politično dinamiko.
