Stanovanjska politika je bila v Sloveniji dolgo tema, o kateri se je veliko govorilo, a bistveno manj naredilo. Cene stanovanj so rasle, najemnine so postajale vse težje dostopne, mladi pa so se vse pogosteje soočali z dejstvom, da je lastno stanovanje za mnoge nedosegljiv cilj. Leto 2026 naj bi po napovedih vlade pomenilo prelomnico in začetek sistemske, dolgoročne podpore gradnji javnih najemnih stanovanj.
Vprašanje, ali bo šlo res za spremembo na terenu ali zgolj za še en ambiciozen načrt, katerega učinki se bodo izgubili v zapletenih postopkih in počasni izvedbi, pa ostaja.
Stalen vir denarja za javna stanovanja
Jedro sprememb predstavlja nova zakonodaja, s katero država uvaja stalni vir financiranja javnih najemnih stanovanj. Po sprejetih zakonih naj bi bilo v desetih letih zagotovljenih približno 1 milijarda evrov, kar pomeni okoli 100 milijonov evrov letno. Gre za pomembno razliko v primerjavi s preteklostjo, ko so bili stanovanjski projekti pogosto odvisni od občasnih razpisov ali enkratnih proračunskih odločitev.
Že v letu 2026 bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije prejel prvih 75 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako lastni gradnji kot sofinanciranju projektov občin in lokalnih stanovanjskih skladov. Cilj je razpršiti gradnjo po državi in ne zgolj v največjih urbanih središčih.
Ugodna posojila SID banke ključen vzvod
Pomemben del novega sistema predstavlja tudi shema ugodnih posojil SID banke, ki je še v pripravi, a naj bi zaživela prav v letu 2026. Predvidena so do 30-letna posojila s fiksno obrestno mero okoli 1 %, kar je v današnjih razmerah izjemno ugodno.
Država bo SID banki letno subvencionirala obrestno mero do 25 milijonov evrov, skupno pa naj bi bilo prek sheme na voljo do 65 milijonov evrov posojil na leto. To pomeni, da bodo občine in neprofitni investitorji lažje zaprli finančno konstrukcijo projektov, ki so bili doslej pogosto neizvedljivi prav zaradi stroškov financiranja.
Evropski denar ostaja pomemben del slike
Slovenija pri financiranju javnih stanovanj ne računa zgolj na domače vire. Evropska investicijska banka (EIB) in Razvojna banka Sveta Evrope (CEB) sta že več let pomembna partnerja pri tovrstnih projektih.
CEB je v Sloveniji doslej financirala gradnjo približno 2.000 stanovanj v skupni vrednosti okoli 140 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa napoveduje dodatne projekte v višini skoraj 300 milijonov evrov. Po navedbah ministrstva naj bi bila tudi ta posojila vključena v shemo SID banke, s čimer bi se poenostavil dostop do sredstev.
Ambiciozni nacionalni stanovanjski program
V javni razpravi je tudi novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026–2036, ki predvideva zagotovitev približno 20.000 dodatnih stanovanj. Od tega naj bi jih bilo:
- 16.000 javnih najemnih stanovanj,
- 3.000 t. i. dostopnih stanovanj,
- 1.000 stanovanj aktiviranih prek javne najemne službe.
Za gradnjo 16.000 javnih najemnih stanovanj dokument ocenjuje potrebo po približno 1,3 milijarde evrov, kar pomeni, da bo poleg zakonsko zagotovljene milijarde treba poiskati še dodatne vire, tudi iz kohezijskih in podnebnih skladov.
Zakaj so ukrepi nujni?
Podatki jasno kažejo, zakaj se je stanovanjska politika znašla v ospredju. Indeks cen stanovanj v Sloveniji je v drugem četrtletju 2025 dosegel več kot 209 točk, kar je najvišja vrednost od začetka meritev. To pomeni, da so stanovanja več kot dvakrat dražja kot v izhodiščnem obdobju.
Medletna rast cen je znašala okoli 5,5 %, kar kaže, da se pritisk na kupce in najemnike nadaljuje tudi v času, ko se trg postopoma oživlja.
Promet se je povečal, dostopnost pa ostaja težava
Po podatkih Statističnega urada RS se je promet s stanovanjskimi nepremičninami v prvi polovici leta 2025 povečal za približno 15 % glede na prejšnje četrtletje, skupna vrednost transakcij pa je presegla 510 milijonov evrov. To nakazuje, da se je del povpraševanja vrnil na trg, predvsem zaradi padca obrestnih mer za stanovanjske kredite.
Kljub temu pa visoke cene pomenijo, da dostopnost za povprečnega kupca ostaja omejena. To še posebej velja za mlade, ki nimajo lastnih prihrankov ali pomoči družine.
Slovenija sicer ostaja država z visoko stopnjo lastništva stanovanj, saj živi v lastniških stanovanjih približno 75 % prebivalcev. A ta delež se počasi zmanjšuje, kar strokovnjaki povezujejo prav z naraščajočimi cenami in težavami pri dostopu do prvega doma.
To pomeni, da se bo pomen javnih in dostopnih najemnih stanovanj v prihodnjih letih še povečeval, ne glede na to, ali si jih politika želi ali ne.
Preberite več:
Če se bodo napovedi uresničile, naj bi se v letu 2026 začela gradnja skoraj 1.700 javnih najemnih stanovanj, kar bi bil konkreten premik v primerjavi s preteklimi leti. A šele dejanska izvedba bo pokazala, ali je država sposobna iz ambicioznih dokumentov ustvariti realna stanovanja. Stanovanjska politika namreč ne živi na papirju, temveč na terenu in prav tam se bo v naslednjem letu videlo, če je Slovenija res stopila na pot sistemskih rešitev ali je zgolj odprla novo poglavje starih težav.
