Luksemburg je s podporo drugih majhnih držav uspešno blokiral prizadevanja za centralizacijo nadzora nad finančnimi trgi Evropske unije, kot danes poroča Financial Times. Veliki vojvodini je uspelo ohraniti nacionalni nadzor kljub pritiskom Francije in drugih velikih gospodarstev, ki si že leta prizadevajo za prenos pristojnosti na evropsko agencijo ESMA s sedežem v Parizu.
“Luksemburg in trinajst palčkov blokirajo vse,” je za portal EUobserver dejal diplomat ene od večjih držav članic, s čimer je opisal frustracijo zagovornikov centralizacije. Luksemburg, Irska in Malta že leta onemogočajo reforme, ki bi oslabile pristojnosti njihovih nacionalnih regulatorjev.
Razlog za odpor je jasen: Luksemburg je drugi največji center investicijskih skladov na svetu, tik za Združenimi državami, in najpomembnejše središče zasebnega bančništva v evrskem območju. Majhne države se bojijo, da bi centralizacija nadzora pri ESMA povzročila selitev finančnih podjetij v Pariz, kjer ima agencija sedež.
Luksemburški finančni minister je nedavno izjavil, da njegova država podpira “konvergenco nacionalnega nadzora”, ne pa “centraliziranega, dragega in neučinkovitega sistema”, kar kritiki označujejo za taktiko zavlačevanja, podobno razpravam iz osemdesetih let o monetarni uniji.
Evropska komisija kljub odporu vztraja pri reformah. Komisarka za finančne storitve Maria Luís Albuquerque je 4. decembra predstavila obsežen paket tržne integracije in nadzora, ki predvideva prenos neposrednih nadzornih pristojnosti nad ključno tržno infrastrukturo na ESMA. Gre za osrednji element strategije Unije varčevanja in naložb, s katero želi Bruselj mobilizirati okrog 10 bilijonov evrov gospodinjskih prihrankov, ki trenutno ležijo na bančnih vlogah z nizkim donosom.
Zagovorniki centralizacije opozarjajo, da razdrobljenost trga povečuje stroške, zmanjšuje likvidnost in ovira čezmejne naložbe. Po podatkih Evropske komisije evropski kapitalski trgi zaostajajo za ameriškimi prav zaradi nacionalne razdrobljenosti regulacije, davčnih zakonodaj in nadzornih pristojnosti.
Nasprotniki, med katerimi so poleg Luksemburga tudi nekateri upravljavci skladov, pa opozarjajo, da bi centralizacija zmanjšala prožnost in lokalno strokovnost. Kot navaja Evropsko združenje za upravljanje skladov in sredstev (EFAMA), bi prenos neposrednih nadzornih pristojnosti na ESMA škodoval hitrosti odziva in prilagodljivosti nacionalnih organov.
Razprava zadeva tudi Slovenijo in druge manjše članice. Vprašanje, ali bodo finančni subjekti v prihodnje nadzorovani v Ljubljani ali Parizu, sega v jedro gospodarske suverenosti. Izkušnja z bančno unijo, ki je kljub centralizaciji nadzora povečala namesto zmanjšala razdrobljenost evropskega bančnega trga, kaže, da enotne rešitve nimajo zagotovljenih rezultatov.
